Donald Trump je v nedavnem govoru pred ameriškim kongresom znova obudil idejo o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Predstavil se je kot podpornik pravice prebivalcev Grenlandije, ki imajo »pravico do samoodločbe«, ko je njihovim voditeljem ponudil priložnost, da se otok pridruži ZDA.

To ni bilo prvič, da je Trump javno izrazil željo, da bi Grenlandija postala del Združenih držav. Kot običajno je bil protisloven – najprej je nagovoril Grenlandce in jim zagotovil, da podpira njihovo pravico do samoodločbe, pod katero državo želijo živeti.

Sledilo je novačenje in obljube, da bo Grenlandijo popeljal v »nepredstavljive višave«, pri čemer je poudaril ameriška varnostna zagotovila in gospodarske priložnosti, ki jih ZDA lahko zagotovijo otoku.

Ob koncu govora o Grenlandiji je izjavil, da bo ZDA pridobila otok »tako ali drugače«, kar je v političnih krogih sprožilo ugibanja o morebitnih agresivnejših ukrepih ameriške administracije za dosego tega cilja. Njegove besede so v Evropi ter med grenlandskimi in danskimi voditelji vzbudile veliko zaskrbljenost, saj so jih razumeli kot poskus nezakonitih ozemeljskih zahtev.

Trumpova retorika ni bila naključna. V svojem govoru je poudaril geopolitični pomen Grenlandije, ki zaradi strateške lege v Arktiki in bogatih naravnih virov že dolgo privablja pozornost svetovnih velesil. Izpostavil je vlogo otoka, ki je ključna pri zagotavljanju ameriške nacionalne varnosti in mednarodnega vpliva ZDA. Ob tem je navedel več razlogov, zakaj bi si Združene države morale prizadevati za njegovo pridobitev.

Trumpove izjave so povzročile mednarodno zanimanje za Grenlandijo in dodatno zapletle njeno geopolitično situacijo.  FOTO: Win Mcnamee/Reuters

Danski odziv

Trumpove izjave so povzročile politično krizo na Danskem. Københavnska vlada je nemudoma zavrnila možnost, da bi Grenlandija postala del ZDA, pri čemer je poudarila, da je otok avtonomna entiteta z lastno vlado. Danska premierka je obsodila Trumpov govor kot »neodgovornega« in izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnih pritiskov na grenlandsko politično vodstvo.

Trump je v govoru dejal, da bo ZDA prišla do Grenlandije tako ali drugače. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

V odziv na Trumpove ambicije je Danska začela krepiti svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji. Po poročanju AP je danska vlada sprožila program modernizacije vojaških oporišč na otoku in poslala dodatne enote za varovanje ključne infrastrukture. Poleg tega je pospešila diplomatske pogovore z evropskimi partnerji, da bi zagotovila podporo pri zaščiti svoje suverenosti nad Grenlandijo.

Med strahom in neodvisnostjo

Trumpove izjave so med Grenlandci vzbudile veliko strahu. Med prebivalci otoka, ki si že dolgo prizadevajo za večjo avtonomijo ali celo popolno neodvisnost, so Trumpove besede spodbudile dodatne razprave o njegovi prihodnosti.

Mnogi so izrazili zaskrbljenost, da bi Trumpova administracija poskušala nad otokom prevzeti nadzor, bodisi z ekonomsko bodisi s politično taktiko. Grenlandski lovec in ribič Qooqu Berthelsen je v intervjuju za AP dejal, da je v grenlandski javnosti odpor proti ideji, da bi ZDA prevzele nadzor nad njihovo domovino, zelo velik. Grenlandci so že dolgo ponosni na svojo kulturo, ki temelji na tesnem odnosu z naravo, in ideja, da bi postali del ZDA, je mnoge užalila.

Številni Grenlandci so izrazili zaskrbljenost, da bi Trumpova administracija poskušala prevzeti nadzor nad otokom FOTO: Win Mcnamee/Reuters

Aka Hansen, grenlandska filmska ustvarjalka in pisateljica, je za AP izrazila dvom o Trumpovih namerah. Čeprav meni, da je mednarodna pozornost za Grenlandijo koristna, se boji, da bi ameriška administracija poskušala izkoristiti otok za lastne interese, ne da bi upoštevala želje domačega prebivalstva.

Bo Grenlandija pospešila svojo pot k neodvisnosti?

Trumpove besede so postale osrednja tema grenlandske politične scene pred parlamentarnimi volitvami 11. marca. Voditelji političnih strank so začeli še odločneje zagovarjati idejo o popolni neodvisnosti od Danske. Jørgen Boassen, kandidat na volitvah, je dejal, da Trumpove izjave dajejo Grenlandiji priložnost za okrepitev pogajanj z Dansko in povečanje stopnje avtonomije.

Grenlandska vlada se zaveda, da ima otok zdaj večji geopolitični pomen kot kadarkoli prej. Medtem ko nekateri voditelji vidijo priložnost za izboljšanje odnosov z ZDA in pridobitev večjega nadzora nad lastnimi viri, drugi opozarjajo na nevarnosti prehitrih sprememb, ki bi lahko vodile v izkoriščanje s strani tujih sil.

Trumpove izjave so povzročile mednarodno zanimanje za Grenlandijo in dodatno zapletle njeno geopolitično situacijo. Kot poroča AP, so grenlandski politiki zaradi povečanega pritiska iz ZDA in Danske začeli aktivneje razpravljati o prihodnosti otoka.

Jørgen Boassen je sicer zagret podpornik Donalda Trumpa. FOTO: Odd Andersen/AFP

Grenlandci zdaj stojijo na razpotju – ali bodo ostali v okviru Danske, pospešili svojo pot k neodvisnosti ali odprli vrata večji ameriški prisotnosti? Trumpova retorika je sprožila proces, ki bo morda spremenil prihodnost otoka in njegov položaj v svetovni politiki.