Od Trumpa pričakujejo spoštovanje, ne milijard

Današnje parlamentarne volitve na Grenlandiji bi najbrž požele malo zanimanja svetovne javnosti, če se redko poseljeni, a z naravnimi resursi bogati otok, ki uradno spada pod Dansko, ne bi znašel na seznamu geopolitičnih ambicij ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Volitve, na katerih lahko okoli 40.000 volilnih upravičencev izbira 31 poslancev enodomnega parlamenta, še nikoli niso pritegnile toliko pozornosti. Zahvala za to gre v celoti predsedniku Trumpu in njegovim kontroverznim načrtom o ameriškem prevzemu nadzora nad največjim otokom na svetu, s katerim republikanec razburja že vse od vrnitve v Belo hišo.

Čeprav Trumpove ideje med Grenlandci po anketah sodeč uživajo izrazito nizko podporo (priključitvi ZDA nasprotuje 85 odstotkov vprašanih), so samo še podžgale razpravo o prihodnjem statusu otoka in jo spremenile v ključno vprašanje tokratnih volitev.

Ovire na poti do neodvisnosti

Želja po razglasitvi neodvisnosti od Danske se na Grenlandiji krepi že vrsto let, dodaten zagon pa ji je v zadnjem času dala tudi vse večja občutljivost avtohtonega inuitskega prebivalstva na krivice, ki so jih njihovi predniki utrpeli pod dansko kolonialno oblastjo.

Stranki vladajoče levo usmerjene koalicije, Inuit Ataqatigiit ter Siumut, podpirata razglasitev neodvisnosti avtonomnega ozemlja in tudi razpis referenduma o tem vprašanju, kot ga omogoča v danskem parlamentu potrjeni zakon iz leta 2009, a se hkrati bojita, da bi lahko hitra odcepitev negativno vplivala na gospodarske in socialne razmere na otoku. Približno polovica grenlandskega proračuna je namreč še vedno odvisnega od danskih subvencij. Med prebivalci je po poročanju Reutersa prisoten tudi strah pred tem, da bi lahko preuranjena razglasitev neodvisnosti Grenlandijo še bolj izpostavila ameriškemu pritisku.

Trump je namero po priključitvi otoka, po površini stokrat večjega od Slovenije, v dosedanjih izjavah opisal kot neizogiben ukrep, nujen za zagotovitev varnostnih interesov ZDA v Arktiki, enemu od geostrateško najbolj izpostavljenih območij sveta. S tem ni razburil le Grenlandcev, temveč tudi evropske zaveznice na čelu z Dansko, ki v odzivih na republikančeve ambicije vztraja, da Grenlandija »ni naprodaj«.

Trumpova ponudba

Predsednik je Grenlandijo znova omenil dan pred odprtjem volišč, in sicer v zapisu na svoji platformi Truth Social, v katerem je podčrtal obstoječe varnostno sodelovanje in velikost potencialnih naložb, ki bi jih lahko prinesla ameriška priključitev.

»ZDA močno podpirajo pravico prebivalcev Grenlandije, da sami odločajo o svoji prihodnosti. Še naprej vas bomo VAROVALI, kot počnemo že od druge svetovne vojne dalje. Pripravljeni smo VLOŽITI MILIJARDE DOLARJEV, ustvariti delovna mesta in iz vas NAREDITI BOGATAŠE. In če se tako odločite, vas vabimo, da postanete del največje nacije na svetu,« je vztrajal Trump.

Njegove besede so bile tokrat nekoliko bolj spravljive od preteklih izjav, a po vsem sodeč niso pustile nič boljšega vtisa nad ponosnimi prebivalci danskega avtonomnega ozemlja. »Zaslužimo si, da nas obravnavajo spoštljivo,« je v odzivu na Trumpovo predvolilno intervencijo poudaril grenlandski premier in prvak največje politične stranke na otoku Múte B. Egede. »Odkar je prevzel položaj, ameriški predsednik tega ne počne.«