Grenlandci za neodvisnost le, če ta ne bo vodila v gospodarsko krizo

Na Grenlandiji bodo v torek potekale predčasne parlamentarne volitve. V ospredju bo vprašanje o popolni neodvisnosti Grenlandije od Danske, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izrazil željo po priključitvi arktičnega otoka Združenim državam Amerike.  

Izid prihajajočih parlamentarnih volitev bi lahko imel pomembne posledice za prihodnost največjega otoka na svetu, ki je od leta 1979 samoupravno, a avtonomno ozemlje Danske. Grenlandci izražajo vse večjo težnjo po popolni neodvisnosti od Københavna.

Volitve potekajo predčasno

Grenlandija se je nedavno znašla na očeh svetovne javnosti, potem ko je ameriški predsednik Trump večkrat izrazil željo po prevzemu nadzora nad ozemljem oziroma nakupu otoka, ki ga po Trumpovih besedah ZDA potrebujejo zaradi nacionalne varnosti, kar vključuje obsežne zaloge surovin, redkih kovin in mineralov. Za zdaj imajo ZDA na Grenlandiji svojo vojaško bazo.

Danska je Trumpove težnje po Grenlandiji odločno zavrnila, grenlandski premier Mú​te Egede pa je poudaril, da Grenlandija ni na prodaj ter da si Grenlandci ne želijo biti niti Danci niti Američani. »O naši prihodnosti odločamo Grenlandci,« je sporočil.

Premier je v luči geopolitičnih teženj in vprašanj v povezavi z Grenlandijo v začetku februarja za 11. marec sklical predčasne volitve. Grenlandci bodo tako v torek volili nov 31-članski parlament, imenovan »inatsisartut«, s sedežem v glavnem mestu Nuuk. Volilno pravico ima okoli 40.000 od približno 57.000 prebivalcev.

Vsi kandidati za neodvisnost

Od zadnjih volitev aprila 2021 vlado sestavljata levosredinska stranka premiera Egedeja Skupnost ljudi, po grenlandsko Inuit Ataqatigiit (IA), in socialdemokratska Siumut, ki imata skupaj 22 sedežev. Preostale tri parlamentarne stranke so v opoziciji. Vseh pet parlamentarnih strank podpira neodvisnost, a se njihova stališča razlikujejo glede časovnega okvira, v katerem bi neodvisnost tudi dosegli. 

Premier Egede, ki bo na dan volitev dopolnil 38 let, zagovarja neodvisnost, vendar ni predstavil načrta za dosego tega cilja. Stranka Siumut je za obdobje po volitvah napovedala referendum o neodvisnosti otoka. Vodja stranke Erik Jensen pričakuje, da bo glasovanje potekalo »v naslednjem volilnem mandatu«.

Med najbolj gorečimi zagovornicami je opozicijska nacionalistična Naleraq, ki želi, da bi se proces osamosvojitve začel takoj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Strah pred gospodarsko krizo

Vseh pet strank nasprotuje priključitvi ZDA. Težnje predsednika Trumpa zavrača tudi velika večina Grenlandcev, in sicer 85 odstotkov. Glede na januarsko raziskavo si 84 odstotkov Grenlandcev želi neodvisnosti od Danske, vendar le, če ne bo vodila v gospodarsko nestabilnost.

V predvolilni kampanji so izpostavili tudi problematiko izobraževanja, socialnih zadev, turizma in ribištva, ki predstavlja 90 odstotkov izvoza otoka, kjer je večina prebivalcev Inuitov. 

Volitve bodo spremljali na Danskem, ki še vedno nadzoruje zunanjo in obrambno politiko Grenlandije. Ta v nasprotju z Dansko ni del Evropske unije, ima pa z njo podpisanih več sporazumov o sodelovanju.