V Venezueli nič novega; na včerajšnjih parlamentarnih volitvah je po pričakovanju zmagala vladajoča Združena socialistična stranka Venezuele predsednika Nicolása Madura. Skupaj z zavezniki naj bi na volitvah, ki jih je Zahod označil za nedemokratične, najpomembnejši predstavniki opozicije pa bojkotirali, dobila okoli 67 odstotkov glasov, je sporočila državna volilna komisija (CNE).

Zmaga vladajoče struje ni nikakršno presenečenje. Madurova vlada je že pred volitvami naredila vse potrebne korake, da bi si zagotovila nadzor nad nacionalno skupščino, zadnjo institucijo, ki je bila v rokah opozicije. »Tokratne volitve so bile še ene v vrsti volitev, ki jih Maduro prireja od leta 2015, ko je izgubil nacionalno skupščino,« je za Delo dejal politolog s Centralne univerze v Venezueli Luis Salamanca. Opozoril je, da je režim izključil relevantno opozicijo in jo nadomestil s sprejemljivimi kandidati, s čimer je želel volitvam dati vtis demokratičnosti. Že pred tem si je podredil volilno komisijo, omeniti pa velja tudi režimsko prevlado v medijskem poročanju.



Nacionalno skupščino trenutno vodi Juan Guaidó, ki ga kot prehodnega predsednika priznava več kot 50 držav. Prav predsedovanje zakonodajnemu telesu naj bi mu po ustavi dajalo legitimnost, da je po »nedemokratični« Madurovi zmagi lani s podporo ZDA prisegel kot prehodni venezuelski predsednik. S prevzemom nacionalne skupščine je Maduro želel oslabiti Guaidója, ki je do zdaj predstavljal največjo grožnjo za preobrat politične smeri v državi. Podpora 37-letnemu politiku se je v zadnjem času zmanjšala, a naj bi bila po raziskavi družbe Datanálisis​ še vedno višja od Madurove. 

Skromna udeležba

»Ponovno smo prevzeli nacionalno skupščino z večinsko podporo Venezuelcev. To je brez dvoma velika zmaga za demokracijo,« je v nagovoru dejal Maduro. Guaidó pa je ocenil, da je večina Venezuelcev režimu in njegovi prevari obrnila hrbet. Volitve je namreč zaznamovala nizka udeležba. V državi s tradicionalno visoko volilno participacijo je svoj glas oddalo 31 odstotkov registriranih volivcev, v opoziciji pa poudarjajo, da je bila dejansko število najverjetneje še nižje.



»Ljudje, ki niso glasovali, hočejo takojšnje spremembe. Ne morejo več prenašati socialne stiske, v kateri živijo. Venezuelci so potopljeni v negotovost, lakoto, inflacijo in kolaps javnih storitev,« je poudaril Salamanca. »Želijo se rešiti iz te situacije, a ni nobenega izhoda, saj je režim za to uničil vse možnosti, igra opozicije pa je preveč nekoherentna.«

Opozicija, ki je zagovarjala bojkot nedeljskih volitev, na drugi strani poziva državljane, naj svoje mnenje o situaciji v državi izrazijo na neformalnem ljudskem posvetu. Venezuelci doma in v tujini bodo ta teden po spletu ali v živo lahko odgovarjali na vprašanja, ali si želijo konec Madurovega prilaščanja oblasti in ali zavračajo nedeljske parlamentarne volitve.