Prvi park, poimenovan po istospolnem paru, posvečen Adi Škerl in Sonji Plaskan

Ob 101. obletnici rojstva začetnice slovenskega intimizma pesnice Ade Škerl (1924 - 2009) so med Prijateljevo in Cimpermanovo ulico na Prulah v Ljubljani ob 13. uri odprli prvi park, poimenovan po istospolnem paru: Adi Škerl in njeni življenjski sopotnici Sonji Plaskan. Pod organizacijo dogodka so se podpisali ZRC SAZU, Roza_ZRC+, mestna občina Ljubljana in Društvo ŠKUC, pobudnika poimenovanja parka pa sta pesnik in urednik Brane Mozetič in direktor ZRC SAZU Oto Luthar.

FOTO: Voranc Vogel

Ada Škerl je bila pesnica, ki je s svojo prvo pesniško zbirko Senca v srcu (1949) razburkala takratno prevladujoče »lopatarsko« literarno polje. Intimistična pesniška zbirka je bila nemudoma deležna negativnih režimskih kritik, češ da gre za čustveno, dekadentno poezijo. Po političnih spremembah v zgodnjih petdesetih je nato šele štiri leta kasneje izšla pesniška zbirka Pesmi štirih s prav tako intimistično poetično noto.

Ada Škerl. FOTO: Arhiv Lojzke Špacapan

Velik del slovenske literarne zgodovine Adi Škerl še vedno ne priznava zgodovinske vloge začetnice intimizma, temveč jo vpisuje na t. i. žensko obrobje slovenskega pesniškega kanona, kot ugotavlja dr. Varja Balžalorsky Antić, ali pa jo obravnava kot »ženski pol« Pesmi štirih, medtem ko na začetek intimističnega toka postavlja moško četverico, kar zgolj kaže na to, da prelomnost v androcentrični patriarhalni kulturi še vedno ostaja v domeni avtorjev.

Sonja Plaskan, kot v raziskavi življenja Ade Škerl ugotavlja pesnik in urednik Brane Mozetič, je bila Adina življenjska sopotnica kar 49 let, pokopani sta v skupnem grobu družine Plaskan. Plaskan in Škerl sta tudi soavtorici nekaterih književnih prevodov.

FOTO: Voranc Vogel

Prvo poimenovanje parka po istospolnem paru tako po oceni organizatorjev predstavlja »pomemben zgodovinski mejnik ne le v zgodovini LGBTIQ+ gibanja v Sloveniji, temveč tudi v zgodovinjenju doprinosa slovenskih ustvarjalk k znanosti in umetnosti, k dodelitvi zgodovinskega mesta, ki jim pripada«. Po ženskah je sicer poimenovanih le tri odstotke ulic in javnih mestnih površin.