Zaradi očetove sence, njegovega šibkega značaja in finančnih mahinacij, ki so spravile na slab glas špansko monarhijo, aktualni suveren Filip VI. nima druge možnosti, kot da zaupanje v vrhovno državno institucijo poleg zglednosti poskuša povrniti z večjo transparentnostjo. Zato je pred dnevi prvič razgrnil svoje premoženje, hkrati pa je vlada v sodelovanju s kraljevo palačo sprejela dekret, s katerim bo delovanje dvora preglednejše in podvrženo večjemu nadzoru.

'Živeti kot kralj' naj bi bil sinonim za lagoden, razkošen vsakdan in sodeč po številkah s španskega dvora bi bilo lahko v frazemu nekaj soli. Iz izjave, ki jo je kraljeva palača​ Zarzuela delila z javnostjo v začetku tedna, je razvidno, da 54-letni Filip VI. razpolaga z imetjem, vrednim dobrih 2,57 milijona evrov, pri čemer večji del predstavljajo vloge na bančnih računih in investicijskih skladih, preostanek – približno 300.000 evrov – pa obsegajo umetniška dela, starine in nakit.

Monarhovo premoženje naj bi izhajalo iz proračunskih prejemkov, ki jih je sprva kot princ Asturije in v zadnjih osmih letih kot prvi mož države prejemal od konca devetdesetih let. V četrt stoletja naj bi zaslužil 4,27 milijona evrov bruto in po davčnem odbitku dobršen del prihodkov privarčeval. Po navedbah virov iz njegove bližine, na katere se je skliceval El País​, kralj nima v lasti nobene nepremičnine, prav tako – v nasprotju z njegovim očetom – menda nima imetja v tujini.

Zgled pred družinskimi vezmi

Filip VI. se, odkar je junija 2014 prevzel prestol od očeta Juana Carlosa, ki je v zadnjih letih postal sinonim za finančne mahinacije, trudi obrniti nov list in španski monarhiji vrniti ugled. Da bi rešil institucijo, je v zadnjih letih sprejel vrsto ukrepov, s katerimi je postavil zglednost pred družinske vezi. Zaradi vpletenosti v korupcijsko afero Nóos je, denimo, sestri Cristini in zetu, nekdanjemu rokometašu Iñakiju Urdangarinu, vzel plemiški naziv, leta 2020 se je pod težo razkritij očetovih finančnih nečednosti odpovedal njegovi dediščini ter mu odtegnil proračunski prihodek, še dlje je šel poleti tistega leta, ko se je s Juanom Carlosom pogodil, da je za dobrobit države najbolj smotrno, da ta zapusti Španijo.

Nekoč priljubljeni monarh, ki je s pogrezanjem v škandale zapravil zaupanje Špancev, od takrat živi v Združenih arabskih emiratih, kjer naj bi, kakor je sporočil pred kratkim, ostal še naprej, čeprav je – zaradi zastaranja in nedotakljivosti, ki jo je užival do abdikacije – tožilstvo v Madridu postopek proti njemu končalo. Podobna novica je že prej prišla iz Ženeve. Tam so vzeli pod drobnogled nakazilo v višini 100 milijonov dolarjev, ki ga je Juan Carlos leta 2008 dobil na švicarski račun od savdskega dvora in pozneje nakazal takratni ljubimki Corinni Larsen. Sporni znesek naj bi bil povezan s provizijo pri gradnji hitre železnice med Meko in Medino, pri kateri je sodeloval konzorcij španskih podjetij.

Več transparentnosti

Precedenčna javna razgrnitev premoženja – takšno ravnanje naj ne bi bilo pogosto niti na drugih dvorih – je še ena v nizu potez, s katerimi Filip VI. izpolnjuje zavezo modernizacije in večje preglednosti, ki jo je sprejel ob prevzemu oblasti. V tem kontekstu je mogoče razumeti tudi dekret, ki ga je španska vlada po več mesecih priprav sprejela v torek. Osrednja novost je, da bo račune monarhije, kakor to velja za druge javne institucije, nadziralo pristojno sodišče, prav tako bodo morali visoki uslužbenci kraljeve hiše prijaviti svoje premoženje, darila suverenu pa bodo katalogizirana in bodo bodisi njegova osebna last bodisi bodo prenesena na državo oziroma jih bodo podarili v dobrodelne namene. Več transparentnosti bo tudi pri javnih razpisih in pogodbah. »S tem se španska monarhija bliža najvišjim standardom evropskih kraljevih hiš,« je novinarjem dejal minister Félix Bolaños, ki je pristojen za odnose s Zarzuelo.