Neomejen dostop | že od 9,99€
Napotitve vojakov z Zahoda ni mogoče izključiti, je sinoči presenetljivo sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron. V Elizejski palači je prej gostil voditelje iz več kot 20 evropskih držav, tudi slovenskega premiera Roberta Goloba.
»Danes ni soglasja o uradnem, sprejetem in potrjenem pošiljanju vojakov na teren. Vendar pa v dinamiki ne smemo ničesar izključiti,« je dejal. Menda nameravajo narediti vse, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni.
Kakšna je njegova drža glede napotitve vojakov, ni hotel nedvoumno povedati. To je razložil kot vztrajanje Francije pri »strateški nejasnosti«. Z njo naj bi Zahod puščal Moskvo v negotovosti o svojih namerah. Macron pa vsekakor ni hotel reči, da je proti napotitvi.
Po njegovih besedah Rusija ni agresivna le do Ukrajine, »temveč tudi do nas«. Zato je v njegovih očeh ruski poraz nujen za varnost Evrope. Tudi države za omizjem so se menda strinjale s tem, da bi se morali pripravljati, kot da se bo Rusija v nekaj letih odločila za napad.
Vprašanje napotitve vojakov z Zahoda trenutno ni osrednje vprašanje za Ukrajino. Ta ima velike težave z dobavami zadostnih količin orožja in streliva, da bi se lahko bolje branila pred agresijo, denimo z boljšo zračno obrambo in izstrelki daljšega dosega.
Nemški kancler Olaf Scholz se glede napotitve vojakov ne strinja z Macronom. »Včeraj smo se v Parizu strinjali, da moramo vsi storiti več za Ukrajino. Ukrajina potrebuje orožje, strelivo in zračno obrambo. Prizadevamo si za to. Jasno je: ne bo enot iz evropskih držav ali Nata,« je sporočil na X.
Macron je napovedal tudi ustanovitev koalicije držav, ki bo razpravljala o dobavah izstrelkov dolgega dosega Ukrajini. Francija in Združeno kraljestvo sta Ukrajini že dobavili izstrelke storm shadow in scalp.
Kancler Scholz pa že dolge mesece bolj ali manj neprepričljivo predstavlja razloge, zaradi katerih Nemčija ne more poslati Ukrajini raket taurus. Vse več je ugibanj, da je v ozadju strah, da bi z njimi Ukrajina porušila most na Krim.
Macron je zbodel tudi voditelje, ki so pred dvema letoma govorili, da ne bodo »nikoli poslali tankov, bojnih letal, raket dolgega dosega«. Spomnil je na tiste (na muhi kritike je bila Nemčija), ki so Ukrajini najprej ponujali – spalne vreče in čelade.
Po novem Pariz tudi ne bo več nasprotoval temu, da EU kupuje strelivo za Ukrajino iz tretjih držav, denimo iz Južne Koreje. To je doslej zavračal, češ da bi morali kupovati evropsko. Posledično je EU v letu dni zagotovila le tretjino od milijona obljubljenih granat. Češka je po svetu že našla 800.000 granat, ki bi jih lahko nemudoma kupili.
Macron je tudi zagovornik skupnega zadolževanja EU za financiranje obrambnih projektov in vojaške pomoči Ukrajini. Zgled bi bilo zadolževanje za program okrevanja po pandemiji. Skrajne okoliščine, geopolitični šok z rusko agresijo, upravičujejo takšno ravnanje.
V Sloveniji ne potekajo priprave na napotitve sil v Ukrajino, so danes v odzivu na izjave Emmanuela Macrona sporočili iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba. Tudi sicer v EU ni soglasja glede tega vprašanja, so pojasnili v kabinetu. Da razprave o napotitvi pripadnikov Slovenske vojske v Ukrajino ni, so že pred tem potrdili na ministrstvu za obrambo.
S tem se je Slovenija pridružila zadržanim odzivom iz številnih evropskih držav na Macronove ponedeljkove izjave. Francoski predsednik je po sestanku, na katerem je gostil okoli 25 voditeljev in drugih visokih predstavnikov evropskih držav, povedal, da soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino ni, a da ne gre izključevati ničesar. »Naredili bomo, kar bo potrebno, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni,« je dejal. STA
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji