EU s carinami cilja na rdeče države, Kitajska s 84-odstotnimi carinami

Glede na dokumente, ki jih je pridobil Politico, evropska komisija razmišlja o uvedbi carin v višini do 25 odstotkov na širok spekter izdelkov, ki jih uvaža iz ZDA. Leta 2024 naj bi vrednost tega v EU znašala približno 22,1 milijarde evrov. Na seznamu so kmetijski in industrijski izdelki, kot so soja, meso, tobak, železo, jeklo in aluminij.

Preberite tudi: 

Carine so novi šok za avtomobilske dobavitelje, ki odpuščajo in zapirajo tovarne

Trump zavrnil Bruselj in od EU zahteva 350 milijard dolarjev

Carine so povzročile pandemijo trumpovirusa

Članice EU bodo o novih dajatvah glasovale v sredo, večjega nasprotovanja ni pričakovati. Po potrditvi bo prvi val carin – med drugim na brusnice in pomarančni sok, ki so bile prvotno uvedene leta 2018, a začasno zamrznjene leta 2021 – začel veljati že 15. aprila.

Drugi sklop carin (25 odstotkov) na uvožene izdelke, kot so jeklo, meso, bela čokolada in polietilen, bo začel veljati 16. maja, zadnji paket, ki vključuje mandlje in sojo, pa 1. decembra.

Skupaj bodo carine EU po analizi Politica prizadele ameriški izvoz v vrednosti do 13,5 milijarde dolarjev, večinoma iz t. i. »rdečih držav«, ki praviloma volijo republikance.

Priljubljeni ameriški sladoled bo očitno še dražji. FOTO: Hannah Mckay/Reuters

Prva tarča EU je soja. ZDA so drugi največji proizvajalec in izvoznik soje na svetu, sektor pa je že oslabljen zaradi kitajskih povračilnih ukrepov, naraščajoče konkurence in padajočih cen. Kar 82,5 odstotka ameriškega izvoza soje v EU prihaja iz Louisiane, domače zvezne države predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona.

Proizvajalci soje so že prejšnji mesec ostro kritizirali Trumpov gospodarski pristop in opozorili, da »carine niso stvar, ki bi jo jemali zlahka«, ter pozvali k ponovnemu razmisleku o carinah proti Kanadi, Mehiki in Kitajski.

EU cilja tudi na govedino iz Kansasa in Nebraske, perutnino iz Louisiane, avtomobilske dele iz Michigana, cigarete iz Floride ter lesne izdelke iz Severne Karoline, Georgie in Alabame.

Čeprav je komisija po uspešnem lobiranju Francije, Italije in Irske iz končnega osnutka izpustila viski, pa je ohranila druge, bolj nišne izdelke, s katerimi želi povzročiti največ bolečine izvoznikom v republikanskih državah.

Med njimi so (a ne omejeno na): sladoled iz Arizone, robčki iz Južne Karoline, električne odeje iz Alabame, kravate in metuljčki iz Floride (razen če so svileni – kar z veseljem zagotovi demokratska Kalifornija) ter pralni stroji iz Wisconsina.

Tudi testenine iz Floride in Južne Karoline bodo podvržene carinam, česar je Italija kot nadomestni dobavitelj zelo vesela.

Donald Trump je včeraj svojeglavo podpisal ukaz, ki še drastično zaostruje carinsko vojno s Kitajsko, ki bo zdaj morala plačevati skoraj 125 odstotkov carin na izvoz svojih izdelkov v ZDA. FOTO: Nathan Howard/Reuters

Na Kitajsko bodo veljale kar 125-odstotne carine

Pestro je tudi v odnosu s Kitajsko. Predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je včeraj sporočila, da bodo povišane carine na blago iz Kitajske, ki so po novem kar 104-odstotne, začele veljati danes. Nove carine, ki si jih je na lastno pest izmislil ameriški predsednik Donald Trump včeraj zvečer, so dodane k že obstoječim. Kitajska, ki je pričakovala povečanje carin za 34 odstotkov v okviru Trumpovega »recipročnega« carinskega paketa, mora zdaj pri uvozu svojega blaga v ZDA računati na še dodatnih 50 odstotkov obdavčitve.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je že izrazilo odločno nasprotovanje dodatnim 50-odstotnim carinam ter jih označilo kot »napako za napako«. Poudarili so, da bodo stopnjevali povračilne ukrepe na ameriški izvoz. Kitajska je sicer že napovedala uvedbo 34-odstotnih povračilnih carin na ameriško blago.

Kitajska je bila lani drugi največji vir uvoza za ZDA s skupno vrednostjo 439 milijard dolarjev, medtem ko so ZDA v Kitajsko izvozile za 144 milijard dolarjev blaga.

Trump je v prvem mandatu na kitajsko blago uvedel povprečno carinsko stopnjo 19,3 odstotka. Bidnova administracija je ohranila večino Trumpovih carin in dodala nove, kar je povprečno stopnjo dvignilo na 20,8 odstotka. S sredo bo povprečna carinska dajatev na kitajski izvoz v ZDA znašala skoraj 125 odstotkov, piše CNN.

Kitajska zaostruje retoriko in ukrepe

Kitajska je zaradi povišanja carin doživela enega najhujših udarcev. Vrednost juana je padla na najnižjo raven v 19 mesecih.

Kitajska je kot odziv na Trumpovo zaostrovanje napovedala 84-odstotno (prej 34 odstotkov) zvišanje povračilnih carin na ameriško blago. Ponavljajoče se stopnjevanje carin grozi, da bo ustavilo njuno blagovno menjavo, poroča CNBC.

Medtem ko so nekatere države, kot je Japonska, nakazale pripravljenost na pogajanja, se zdi, da Kitajska ubira tršo linijo, navaja CNBC. Že po prvotnem kitajskem odzivu na carine, napovedane 2. aprila, je Trump napovedal dodatno, petdesetodstotno zvišanje, s čimer je skupna raven dajatev za kitajsko blago dosegla sto štiri odstotke.

Finančni trgi so se na kitajsko napoved ostro odzvali. Terminske pogodbe na ameriške borzne indekse so močno upadle: Dow E-minis za 709 točk oziroma 1,87 odstotka, S&P 500 E-minis za 86,5 točke oziroma 1,72 odstotka in Nasdaq 100 E-minis za 250,75 točke oziroma 1,45 odstotka, poroča Reuters. Tudi evropske borze so doživele strme padce, ameriške državne obveznice pa so nadaljevale z izgubami. Cene nafte so prav tako upadle.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je v intervjuju za Fox Business Network kitajske povračilne carine označil za »nesrečne«.

Kitajska je svoje nasprotovanje ameriškim ukrepom izrazila tudi na mednarodnem prizorišču. V izjavi za Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) je Peking izrazil »resno zaskrbljenost« in »odločno nasprotovanje« ameriškim »nepremišljenim« potezam, ki po mnenju Kitajske kršijo pravila WTO, spodkopavajo multilateralni trgovinski sistem in grozijo z nadaljnjo destabilizacijo svetovne trgovine. »Povračilne carine niso – in nikoli ne bodo – zdravilo za trgovinska neravnovesja. Namesto tega bodo imele nasprotni učinek in škodile samim ZDA,« je Kitajska zapisala v izjavi, ki jo navaja Reuters.

Poleg carin je kitajsko ministrstvo za trgovino napovedalo tudi dodatne ukrepe: dvanajst ameriških subjektov, vključno z American Photonics in Novotech, je dodalo na seznam za nadzor izvoza. Šest drugih ameriških podjetij, med njimi Shield AI in Sierra Nevada Corporation, pa je uvrstilo na seznam »nezanesljivih subjektov«, kar jim prepoveduje uvozne in izvozne dejavnosti, povezane s Kitajsko, ter naložbe na Kitajskem.

Cenzura in propaganda na Kitajskem

Sočasno z zaostrovanjem trgovinskega spora kitajske oblasti izvajajo cenzuro vsebin, povezanih s carinami, na domačih družbenih omrežjih, kot sta weibo in wechat, poroča Reuters. Iskanje izrazov, kot so »carine« ali »104«, so bila večinoma blokirana, številne objave kitajskih podjetij o negativnih vplivih Trumpovih carin pa so bile odstranjene zaradi domnevnih kršitev predpisov. Po drugi strani so cenzorji dopustili širjenje objav, ki kritizirajo ZDA in jih prikazujejo kot neodgovornega trgovinskega partnerja. Državna televizija CCTV je na primer sprožila ključnik »#ZDAimajoTrgovinskoVojnoInPomanjkanjeJajc« in objavila, da ZDA na eni strani »visoko profilirano mahajo s carinsko palico«, na drugi pa »ponižno pišejo evropskim državam in nujno prosijo za jajca«.

Po včerajšnji kratkotrajni rasti so azijske borze spet v rdečem. FOTO: Adek Berry/AFP

Pestro je tudi drugod. Vientam prihaja v ZDA na pogovore. Japonska je začela razprave o tečajnih politikah z ZDA. V Avstraliji so doživljali velike padce na delniških trgih, pri tem je najbolj v skrbeh avstralski rudarski sektor, ki je odvisen od globalnega povpraševanja.

Južna Koreja je uvedla nujne ukrepe za podporo avtomobilski industriji, vključno s finančno podporo in davčnimi olajšavami. Vietnam poskuša doseči zamik uvedbe carin in obljublja povečanje nakupov ameriških izdelkov.

Trumpove carine so vplivale tudi na svetovne delniške trge in centralne banke. Po včerajšnji rasti zdaj delniški trgi v Šanghaju, Tajvanu in Hongkongu padajo, centralne banke, kot je novozelandska, so znižale obrestne mere. Vlagatelji se bojijo, da je svetovna recesija pred vrati.

Indeksi na evropskih borzah so se po torkovem odboju, ki je sledil večdnevnim občutnim padcem, danes znova obarvali rdeče. Indeks Eurostoxx 50 je padel za 2,4 odstotka.

Bodo v celoti prepovedali uvoz ameriških filmov?

Kitajski mediji in uporabniki družbenih omrežij so se na Trumpovo grožnjo dodatnih carin odzvali precej kljubovalno. Dva vplivna komentatorja, povezana s Pekingom, sta delila seznam možnih protiukrepov; znatno povečanje carin na ameriške kmetijske proizvode, prepoved uvoza ameriške perutnine, omejevanje tržnega dostopa za storitve, kot so pravna svetovanja, in nadaljnje omejevanje ali popolna prepoved uvoza ameriških filmov.

Povečane carine bodo verjetno povzročile višje cene za potrošnike, saj bodo podjetja stroške prenesla na končne uporabnike. To še posebej velja za izdelke, kot so igrače, komunikacijska oprema, pametni telefoni, računalniki in druga potrošniška elektronika, ki jih ZDA v veliki meri uvažajo iz Kitajske. Poleg tega bodo povračilni ukrepi Kitajske verjetno prizadeli ameriške kmetijske proizvajalce in druge izvoznike, kar lahko vodi do odpuščanj in zmanjšanja prihodkov v prizadetih sektorjih.

Po oceni Dana Ivesa, vodje globalnih tehnoloških raziskav pri družbi Wedbush Securities, bi premik proizvodnje iphonov iz Azije v ZDA lahko potrošnike stal kar trikrat več. Cena iphona, ki zdaj znaša okoli tisoč dolarjev, bi se v primeru domače proizvodnje lahko povzpela celo na 3500 dolarjev. Vzpostavitev podobno učinkovite proizvodne verige, kot jo Apple že ima v Aziji, bi podjetje stala okoli 30 milijard dolarjev, obenem bi za selitev zgolj desetih odstotkov proizvodnje potrebovali najmanj tri leta.

Trumpova administracija carine zagovarja kot orodje za t. i. reshoring – vračanje tovarn in delovnih mest v ZDA. A Ives to oceno zavrača kot »fikcijsko zgodbo«. Visoka tehnološka specializacija, nižji stroški dela in razvejena infrastruktura v Aziji so pogoji, zaradi katerih se je proizvodnja pametnih telefonov preselila iz ZDA. Vrnitve v obratni smeri brez posledic za cene in konkurenčnost preprosto ni mogoče pričakovati. Delnice podjetja Apple so od Trumpove inavguracije izgubile približno 25 odstotkov vrednosti. 90 odstotkov iphonov je sicer proizvedenih na Kitajskem, kjer ima Apple ključne dobavitelje in proizvodne partnerje.

V zadnjih dneh so številni izvršni direktorji največjih multinacionalk izrazili zaskrbljenost zaradi škodljivih učinkov ameriških carin na globalno gospodarstvo in ugled ameriškega poslovanja.

Trump: Države me kličejo in mi poljubljajo rit

Trumpova odločitev o novih carinah je povzročila zaskrbljenost tudi na svetovnih finančnih trgih. Ameriški delniški indeksi so v torek zjutraj zaznali rast, vendar so po zaostrovalni napovedi Bele hiše začeli padati. Dow Jones je padel za 320 točk (0,84 odstotka), S&P 500 za 1,57 odstotka, medtem ko je Nasdaq Composite izgubil 2,15 odstotka. Tudi azijski trgi so sledili padcem Wall Streeta, pri čemer je japonski indeks Nikkei 225 odprl s tremi odstotki nižjo vrednostjo, hongkonški Hang Seng pa je padel za tri odstotke.

Trump je včeraj zvečer v svojem slogu nagovoril kongres. FOTO: Nathan Howard/Reuters

Medtem ko Trumpova administracija vztraja pri svojih načrtih, Bela hiša ostaja odprta za individualna pogajanja z drugimi državami. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je poudarila, da Trumpu ni do tega, da bi odlagal svoje načrte, vendar je pripravljen na »po meri izdelane« dogovore s tistimi državami, ki se želijo pogajati. To bi lahko pomenilo, da bo nekaterim državam morda uspelo doseči nižje carinske stopnje, če bodo pripravljene na koncesije. A, kot pišejo ameriški mediji, natančna pravila, kako priti do odpustka plačevanja carin, še vedno niso jasna.

»Te države nas kličejo. Poljubljajo mi rit. Umirajo, da bi sklenile dogovor,« je Trump dejal skupini republikancev v torek zvečer, le nekaj ur pred začetkom veljavnosti tarif. Tuje voditelje je opisal, da se dobesedno ponižujejo, da bi se izognili novim dajatvam: »Prosim, prosim gospod, sklenimo dogovor. Naredil bom karkoli, gospod,« je v svojem slogu dejal ameriški predsednik.

Je Trumpov pristop zakonit?

Trumpove odločitve o povečanju carin na kitajske izdelke sprožajo vprašanja o zakonitosti njegovega pristopa. Ustava ZDA sicer določa, da ima kongres pooblastila za urejanje trgovine in obdavčitve, a Trump se sklicuje na obstoječe zakone, kot sta zakon o mednarodnih ekonomskih izrednih pooblastilih iz leta 1977 ter zakon o trgovini iz leta 1974.

Republikanci v kongresu niso enotni. Sedem republikanskih senatorjev, vključno z Mitchem McConnellom in Charlesom Grassleyjem, je podprlo dvostranski zakon, ki bi omejil predsednikova pooblastila glede carin. Predlog zakona bi zahteval, da Bela hiša utemelji carine, nato pa bi zakonodajalcem omogočil, da jih v 60 dneh zavrnejo. Verjetnost, da bo zakon začel veljati, je zaradi majhne podpore majhna, Bela hiša namreč lahko vloži veto.

EU in Kitajska vračata udarec Trumpovim carinam, borze pa so medtem v rdečem. FOTO: Hector Retamal/AFP

Trumpove carine sprožajo tudi pravna vprašanja. Libertarna pravna skupina New Civil Liberties Alliance (NCLA) argumentira, da zakon iz leta 1977 ne dovoljuje uvedbe carin.

Zgodovinsko gledano je kongres, kot piše CNN, postopoma prenašal pooblastila glede carin na predsednike, zlasti po drugi svetovni vojni in med veliko depresijo. Zakon Smoot-Hawley, ki je poglobil veliko depresijo, je bil ključni trenutek, ko je kongres pooblastila prenesel na izvršilno vejo oblasti. Trump je te zakone izkoristil za uveljavitev popolnega nadzora nad trgovinsko vojno, kar je povzročilo politične in pravne spore ter pozive k vrnitvi teh pooblastil kongresu.