Evropa še ni doživela bolj vročega poletja od lanskega

Lansko poletje, ki so ga zaznamovali presahli veletoki in številni lokalni temperaturni rekordi, je bilo na stari celini najbolj vroče doslej, je brati v danes objavljenem poročilu Službe za podnebne spremembe pri programu Evropske unije za opazovanje Zemlje Copernicus (C3S). Prav tako je iz njihove analize razvidno, da je bilo leto 2022 v Evropi drugo in na svetovnem nivoju peto najtoplejše v zgodovini. 

Zadnje leto je bilo v evropskem merilu za 0,3 stopinje Celzija hladnejše od rekordnega 2020 in za približno 0,1 stopinje Celzija toplejše od 2019., 2015. in 2014. Kakor so pokazali podatki, so bile temperature po vsej Evropi – razen na Islandiji – višje od povprečja za obdobje 1991–2020, pri čemer je geografsko najbolj izstopal zahod celine, med letnimi časi pa poletje, ki je bilo najbolj vroče doslej. Spomladanske temperature so bile lani malo pod povprečjem referenčnega obdobja, medtem ko je bila nedavno končana jesen tretja najtoplejša v zgodovini, zima pa se je z eno stopinjo Celzija nad povprečjem obdobja 1991–2020 uvrstila med deset najbolj milih. 

Po besedah avtorjev poročila zadnji izsledki z rekordnim poletjem na čelu pritrjujejo drugim študijam in primerjavam, ki so pokazale, da se je temperatura v Evropi v zadnjih treh desetletjih zvišala dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in da je stara celina del sveta, kjer je segrevanje podnebja najbolj izrazito. 

Izredni vremenski dogodki

In vendar leto 2022 ni izstopalo le v Evropi. Tudi globalno je bilo zadnjih 12 mesecev med petimi najtoplejšimi v zgodovini, odkar obstajajo meritve, in že osmo zapored, ko so bile temperature za več kot eno stopinjo Celzija višje od obdobja 1850–1900, ki se običajno uporablja za označevanje predindustrijske dobe. Poleg večine zahodnoevropskih držav so najbolj vroče leto v zgodovini izmerili tudi v večjem delu Bližnjega vzhoda, osrednje Azije in Kitajske, Južne Koreje, Nove Zelandije, Severozahodne Afrike in Afriškega roga. Avtorji poročila so omenili še predele Sibirije in Antarktični polotok, kjer so bile temperature za dve stopinji Celzija višje od povprečja referenčnega obdobja 1991–2020.

Prav tako leto 2022 ni prizanašalo z drugimi ekstremnimi vremenskimi dogodki. V nezanemarljivem delu Evrope so visoke temperature ob koncu pomladi in poleti skupaj s pomanjkanjem padavin povzročile eno najintenzivnejših suš s hudimi posledicami za kmetijstvo, rečni promet in upravljanje energije. Takšne razmere so pripomogle tudi k divjanju ognja v več državah, med drugim v Franciji, Španiji, Nemčiji in Sloveniji, kjer so izmerili najvišje poletne emisije zaradi požarov v zadnjih dveh desetletjih. 

Medtem ko se je Evropa – pa tudi Kitajska – spoprijemala s sušo, se je Pakistan soočal s povsem drugačno kataklizmo. Obilno monsunsko deževje in taljenje ledenikov je prizadelo tretjino države, umrlo je 1739 ljudi, osem milijonov jih je bilo razseljenih, še več jih je bilo potisnjenih na rob revščine in pomanjkanja. O obsežnih poplavah so poročali tudi z vzhoda Avstralije, seznam izrednih dogodkov – vključno z rekordno nizkim obsegom ledu na Antarktiki – pa je še precej daljši.

»Leto 2022 je bilo še eno leto podnebnih ekstremov v Evropi in po svetu. To kaže, da se že soočamo z uničujočimi posledicami segrevanja našega sveta,« je pri tem dejala namestnica direktorja službe za podnebne spremembe pri Copernicusu Samantha Burgess. »Najnovejši podnebni poudarki C3S za leto 2022 so jasen dokaz, da bo morala družba nujno zmanjšati emisije ogljika in se hitro prilagoditi podnebnim spremembam, da bi se izognila najhujšim posledicam.«