Nobena celina se ne segreva hitreje od Evrope

Temperatura v Evropi se je v zadnjih 30 letih zviševala več kot dvakrat hitreje od globalnega povprečja, s čimer je stara celina postala del sveta, kjer je segrevanje podnebja najbolj izrazito. To je eden izmed osrednjih poudarkov poročila, ki sta ga danes objavili Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in služba za podnebne spremembe pri programu Evropske unije za opazovanje Zemlje Copernicus.

Izredni vremenski dogodki bodo prej kot stroka spremenili stališča javnosti

Med letoma 1991 in 2021 se je temperatura v Evropi vsako desetletje v povprečju dvignila za približno 0,5 stopinje Celzija, kar je, kakor opozarjajo avtorji Poročila o stanju podnebja v Evropi, največ med vsemi šestimi meteorološkimi regijami. Zaradi občutnega segrevanja so se od leta 1997 alpski ledeniki stanjšali za 30 metrov, tali se tudi grenlandski pokrov, kar povzroča hitro naraščanje morske gladine. Med kazalniki podnebnih sprememb v tem delu sveta besedilo izpostavlja tudi zgodovinsko deževje na najvišji točki Grenlandije, česar pred avgustom lani še niso zaznali.

Podoben trend tudi v prihodnje

V dokumentu, ki se osredotoča na lansko dogajanje, avtorji niso mogli prezreti intenzivnih vročinskih valov in visokih poletnih temperatur, na čelu z rekordnimi 48,8 stopinje Celzija, ki so jih avgusta namerili v bližini Sirakuze na Siciliji. Suša in pripeka sta pripomogli tudi k širjenju gozdnih požarov, ki so še posebno močno prizadeli jug Turčije, Italijo in Grčijo, kjer so bile na leto zoglenele površine približno trikrat večje od povprečja med letoma 2006 in 2020.

Huda suša v Španiji letos poleti. FOTO: Isabel Infantes/Reuters

Izredni dogodki, med katerimi so prevladovale poplave in neurja, so lani zahtevali več sto smrtnih žrtev, neposredno prizadeli okoli 510 milijonov ljudi in povzročili za več kot 50 milijard evrov škode. A to naj bi bil le uvod v bolj grozečo prihodnost. Temperature se bodo v vseh delih Evrope hitreje kot na svetovni ravni zviševale tudi v prihodnje, in to ne glede na sprejete ukrepe in kljub dejstvu, da je EU v treh desetletjih uspelo zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 31 odstotkov. S segrevanjem bodo pogostejši tudi poplave, pojavljanje in trajanje ekstremne vročine, divjanje požarov in druge posledice podnebnih sprememb.

Med zadnjimi dokument omenja škodljive vplive na fizično in duševno zdravje ljudi. Poleg vročinskih valov, ki v Evropi vsako leto zahtevajo visok smrtni davek, se, kakor opozarjajo avtorji, z naraščajočimi temperaturami povečuje tudi tveganje razvoja bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi (denimo klopni meningoencefalitis v alpski regiji), prav tako se spreminjajo emisije cvetnega prahu, kar bi lahko še povečalo pojavnost alergije in astme.

Visokogorski prelaz Tsanfleuron v Švici je lani prvič po več kot 2000 letih ostal brez ledu. FOTO: Fabrice Coffrini/Afp

Povečati ambicije razogljičenja​

V obeh institucijah poudarjajo, da je kljub izjemno velikim izzivom, ki so pred staro celino in svetom, mogoče opaziti tudi nekaj pozitivnih premikov, saj da je EU v številnih pogledih vodilna v globalnem boju proti podnebni krizi. Ob zavezanosti članic Unije, da do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za 55 odstotkov, poudarjajo, da je Evropa ena najnaprednejših regij na področju čezmejnega sodelovanja za prilagajanje podnebnim spremembam, predvsem v nadnacionalnih porečjih. V ospredju naj bi bila tudi pri zagotavljanju učinkovitih sistemov zgodnjega opozarjanja, v katere je vključenih 75 odstotkov prebivalstva, kar naj bi zlasti ob vročinskih valovih rešilo številna življenja.

Izginjajoča španska pomlad

»Evropa predstavlja živo sliko segrevajočega se sveta in nas opominja, da tudi dobro pripravljene družbe niso varne pred vplivi ekstremnih vremenskih pojavov,« je dejal generalni sekretar WMO Petteri Taalas. »Na področju blaženja podnebnih sprememb je treba nadaljevati dober tempo zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v regiji in še povečevati ambicije. Evropa ima lahko ključno vlogo pri doseganju ogljično nevtralne družbe do sredine stoletja, da bi dosegli (cilje) pariškega sporazuma.«