Neomejen dostop | že od 9,99€
Presahli veletoki, zgodnji in intenzivni vročinski valovi, temperaturni rekordi in ponekod, denimo v Španiji in na Krasu, tudi požari so zaznamovali letošnje poletje v Evropi. Da to odstopa od običajnega, se je zdelo, še preden je prišla jesen, vendar laična zaznava pogosto spregleda podrobnosti in zanemari kontekst. Verodostojnejšo sliko ponuja stroka. V pogovoru za Delo je potegnil črto pod toplejši del leta in njegove posledice Carlo Buontempo, direktor službe za podnebne spremembe pri programu Evropske unije za opazovanje Zemlje Copernicus.
Izstopalo je po dveh stvareh. Prva so vsekakor temperature. Že maja je kazalo, da bo poletje nenavadno, saj je zlasti južnoevropske države prizadel vročinski val, ki so mu nato junija, julija in avgusta sledili novi. Zaradi tega so bile temperature vse poletje v primerjavi s prejšnjim letom zelo visoke. Ko mi je ekipa poslala osnutek mesečnega biltena, nisem mogel verjeti svojim očem, saj je bila anomalija za 0,4 stopinje višja kot lani, ko smo imeli najtoplejše poletje v zgodovini. Takšnih sprememb ne vidite pogosto.
Drugi izstopajoči element je suša, ki prav tako ni bila izolirana na eno državo ali regijo, temveč je prizadela večino južne in srednje Evrope. Še posebej dramatično je bilo, denimo, v severni Italiji in Alpah. Izjemi sta bili Grčija in Skandinavija, kjer je bilo ponekod bolj mokro kot običajno.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji