Ne le bogastvo, tudi njihove emisije segajo v nebo

Koncentracija bogastva je ena od ovir na poti do preprečitve podnebnega zloma, so prepričani v nevladni organizaciji Oxfam. Ta je ob začetku podnebne konference COP27 v egiptovskem letoviškem mestu Šarm el Šejk opozorila, da je 125 najbogatejših ljudi na svetu s svojimi naložbami odgovornih za toliko izpustov toplogrednih plinov na leto kot 67-milijonska Francija.

Iz poročila Ogljični milijarderji: naložbene emisije najbogatejših ljudi na svetu je razvidno, da investicije vsakega od teh premožnežev v povprečju ustvarijo tri milijone ton ogljikovega dioksida na leto oziroma milijonkrat več, kolikor znaša povprečni ogljični odtis 90 odstotkov prebivalcev planeta v spodnjem delu dohodkovne lestvice. Toda pri organizaciji opozarjajo, da je dejanski negativni učinek po vsej verjetnosti še veliko večji, saj milijarderji in njihova podjetja sistematično podcenjujejo svojo vlogo pri segrevanju podnebja ter skrivajo podatke pred javnostjo.

Le eden z naložbami v obnovljive vire

Naložbe teh nekaj bogatašev so enake ogljičnemu odtisu Francije, Egipta ali Argentine, je opozorila Nafkote Dabi, vodja za podnebne spremembe pri Oxfamu. A o odgovornosti bogatih ljudi za skupne emisije redko govori, prav tako se je ne upošteva pri oblikovanju podnebne politike, pravi: »To se mora spremeniti. Ti milijarderji na vrhu piramide podjetij so zelo odgovorni za podnebni zlom. Predolgo so se izmikali odgovornosti.«

Oxfam je do številk prišel na podlagi javnih podatkov. Ogljični odtis premožnežev so pri organizaciji izračunali tako, da so jim dodelili delež evidentiranih emisij podjetij, v katerih imajo naložen denar, enak njihovemu lastniškemu deležu. Analiza je pokazala, da so imeli milijarderji v povprečju štirinajst odstotkov naložb v industrijah, ki onesnažujejo okolje (proizvodnja fosilnih goriv, cementa).

 Samo en milijarder v vzorcu je imel naložbe v podjetju, ki se ukvarja z obnovljivimi viri energije. Kot dober zgled avtorji navajajo Mika Cannona-Brooksa, tehnološkega milijarderja, ki je prevzel delež avstralskega energetskega podjetja AGL z ambicijo, da družbo usmeri v čistejšo prihodnost. Poročilo prav tako omenja okoljsko ozaveščenega ustanovitelja znamke športnih oblačil Pagatonia Yvona Chouinarda, ki je nedavno napovedal, da bo podjetje ves svoj dobiček odslej namenjalo boju proti podnebnim spremembam.

Obdavčitev in regulacija

Velik onesnaževalni razkorak med peščico najbogatejših in preostalim svetom je razviden tudi v življenjskem slogu. Ena od raziskav, omenjenih v poročilu, je pokazala, da je 20 milijarderjev s svojimi jahtami, zasebnimi letali, helikopterji in dvorci samo leta 2018 v povprečju ustvarilo okoli 8194 ton ogljikovega dioksida, medtem ko milijarda najrevnejših zemljanov vsako leto v ozračje prispeva 1,4 tone emisij ogljikovega dioksida na osebo. Še veliko večji je ogljični odtis tistih premožnežev, ki segajo po vesolju. S samo enim poletom lahko ustvarijo toliko ogljikovega dioksida, kot ga navadna oseba ustvari v vsem življenju. »Olje na ogenj priliva dejstvo, da ima ta ista skupina ljudi na voljo sredstva za izogibanje posledicam podnebnih sprememb, ki jih bodo najbolj občutili najrevnejši,« so poudarili avtorji poročila.

Oxfam od konference COP27 pričakuje, da bo razkrila vlogo, ki jo velika podjetja in njihovi bogati investitorji igrajo pri poglabljanju podnebne krize. Kot eno od rešitev predlaga obdavčitev in regulacijo, ki bi superpremožneže odvrnila od naložb, ki onesnažujejo in uničujejo planet. »Vlade morajo uvesti ambiciozne predpise in politike, ki bodo podjetja prisilili k večji odgovornosti in preglednosti pri poročanju in radikalnemu zmanjšanju emisij,« je dejala Nafkote Dabi.

Nevladna organizacija ocenjuje, da bi z davkom na premoženje vrhuške najbogatejših zbrali 1400 milijard evrov, s čimer bi lahko najbolj prizadetim državam pomagali pri odpravljanju škode, prilagajanju na podnebno krizo in pravičnem prehodu na obnovljive vire energije. Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (Unep) bi se lahko ti stroški do leta 2030 povečali na 300 milijard evrov na leto. Samo Afrika naj bi v tem desetletju potrebovala 600 milijard evrov.