Aretacija Erdoğanovega glavnega tekmeca osupnila Turčijo

Aretacija istanbulskega župana Ekrema İmamoğluja, glavnega tekmeca dolgoletnega predsednika države Recepa Tayyipa Erdoğana, ki ga je največja opozicijska stranka konec tedna nameravala uradno potrditi za svojega kandidata na naslednjih predsedniških volitvah, je Turčijo pahnila v resno politično krizo in poglobila skrbi o nazadovanju turške demokracije.

»Soočamo se z veliko tiranijo, a poudariti želim, da ne bom odnehal,« je istanbulski župan povedal v videoposnetku, objavljenem kmalu zatem, ko ga je policija z njegovega doma odpeljala v pripor. Pridržan je bil v okviru obsežne preiskave, v kateri je bila prostost odvzeta okoli sto posameznikom. Iz objavljenih poročil je bilo razvidno, da İmamoğluju, ki je na čelu največjega turškega mesta od leta 2019, grozi pregon zaradi kaznivih dejanj »podpiranja teroristične organizacije«, podkupovanja in goljufije.

Vodstvo opozicije, vajeno delovanja pod nenehnim napadi in pritiskom vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), se je na županovo aretacijo odzvalo pričakovano ostro. »Uporaba sile za uzurpiranje volje ljudstva ali njeno oviranje je državni udar,« je novico komentiral Özgür Özel, vodja opozicijske republikanske ljudske stranke (CHP), in pozval državljane k skupnemu odporu proti poskusu utišanja najbolj priljubljenega turškega opozicijskega politika.

Najprej odvzeli diplomo, nato še prostost

İmamoğluju je na lanskih lokalnih volitvah, na katerih je nepričakovano slavila opozicija, uspelo ubraniti županski položaj v Istanbulu in se utrditi na vrhu seznama Erdoğanovih političnih tekmecev.

CHP je karizmatičnega župana konec tedna uradno želela razglasiti za svojega kandidata na naslednjih predsedniških volitvah, predvidenih leta 2028, a ti načrti so se znašli v negotovosti že dan pred njegovo aretacijo. Vodstvo istanbulske univerze je triinpetdesetletniku namreč preklicalo univerzitetno diplomo zaradi domnevnih nepravilnosti pri menjavi študija, s tem pa ogrozilo tudi njegove predsedniške ambicije, saj morajo kandidati po veljavni zakonodaji imeti končano univerzo.

Predstavniki oblasti so po aretaciji župana šestnajstmilijonske metropole branili odločitve, povezane z njegovim pregonom. Turški pravosodni minister Yılmaz Tunç je obsodil govorjenje o državnem udaru, rekoč, da v Turčiji nihče ni nad zakonom.

Kljub temu je večina opazovalcev kot tudi finančnih vlagateljev dogajanje razumela kot najnovejši udarec že tako načeti turški demokraciji. »Nobenega dvoma ni, da je županovo pridržanje politično motivirano,« je za Delo pojasnila T. Deniz Erkmen, politologinja z univerze Özyeğin v Istanbulu, rekoč, da mu oblast s tem poskuša preprečili potegovanje za predsedniški položaj. »Erdoğan očitno verjame, da AKP izgublja podporo in da ima İmamoğlu resničen potencial za zmago.«

Težko reči, ali se bodo protesti razširili

Čeprav so oblasti po poročanju AFP v Istanbulu za več dni prepovedale demonstracije in omejile dostop do osrednjega trga Taksim, to ni odvrnilo več tisoč privržencev opozicije, opremljenih s transparenti in turškimi zastavami, od zbiranja pred mestno hišo oziroma sedežem policije ter izkazovanja podpore pridržanemu županu.

»Trenutno poteka nekaj protestov na različnih lokacijah, vendar je turška javnost utrujena in razočarana, zato je težko reči, ali se bodo ti razširili,« je pojasnila sogovornica, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem demonstracij. Ob tem je izrazila zaskrbljenost, da se je Turčija znašla na prelomnici in da bo proces postopne avtokratizacije države z dogodki današnjega dne samo še pridobil dodaten zagon.

Aretacija İmamoğluja je po pričakovanjih odmevala tudi v tujini. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v odzivu na dogodke izrazila globoko zaskrbljenost. Pregon so podobno komentirali v francoski vladi, katere predstavniki so opozorili, da bo pridržanje verjetno imelo resne posledice za turško demokracijo. Aretacijo so ostro obsodili tudi pri Svetu Evrope, rekoč, da »nosi vse znake pritiska na politično osebnost«.