Evropa osamljena v zaskrbljenosti zaradi Trumpa

Ponedeljkovo inavguracijo Donalda Trumpa svet pričakuje z različnimi občutji. Vrnitev republikanca v Belo hišo države v razvoju vidijo kot pozitivno za svetovni mir, na Zahodu, na čelu z najtesnejšimi zaveznicami Washingtona, pa je zaznati bistveno več zadržanosti, je razvidno iz najnovejše raziskave Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR).

V državah, kot so Indija, Kitajska, Turčija in Brazilija, večina vprašanih pričakuje, da bo Trumpov drugi mandat pozitivno vplival na njihovo državo, ameriške državljane in ne nazadnje tudi na svetovni mir. V Trumpov pozitivni doprinos k svetovnemu miru verjamejo predvsem v Indiji (82 odstotkov), Savdski Arabiji (57), Kitajski (52), pa tudi v Rusiji (45 odstotkov).

V naštetih državah večina vprašanih prav tako verjame, da bo Trumpova vrnitev na oblast povečala verjetnost konca vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Največji optimizem je znova zaznati v Indiji, kjer 65 oziroma 62 odstotkov vprašanih meni, da se bodo pod republikancem povečale možnosti za vzpostavitev miru. Tudi večina vprašanih Američanov (52 odstotkov) verjame, da se s Trumpovim prihodom na oblast veča verjetnost končanja vojne v Ukrajini, nekoliko manj (44 odstotkov) je tistih, ki menijo, da lahko vnovični predsednik umiri tudi razmere na Bližnjem vzhodu.

 Raziskava Sami v Trumpovem svetu: EU in globalno javno mnenje po ameriških volitvah, v katero so bila zajeta mnenja 28.549 respondentov iz 24 držav, po drugi strani kaže, da je med tradicionalnimi ameriškimi zaveznicami opaziti bistveno več zaskrbljenosti in skepticizma zaradi Trumpovega drugega mandata.

Slaba četrtina vprašanih v Združenem kraljestvu, 31 odstotkov v Južni Koreji in tretjina v EU (povprečje rezultatov iz enajstih anketiranih držav EU, med katerimi ni bilo Slovenije) verjame, da Trumpova vrnitev prinaša večje možnosti za konec ruske agresije v Ukrajini, še manj verjetno se jim zdi, da bo ta prispevala k miru na Bližnjem vzhodu. Da bi se to zaradi menjave na čelu ZDA lahko zgodilo, meni 16 odstotkov vprašanih na Otoku, četrtina v EU in nekaj manj kot petina Južnih Korejcev. Ob tem je pomenljivo, da se je v Uniji zmanjšal delež vprašanih, ki v ZDA vidijo zaveznika. Pred dvema letoma se je ta delež gibal okoli 31 odstotkov, danes tako meni le še dobra petina (22 odstotkov) sodelujočih v raziskavi. Za primerjavo: EU kot zaveznico vidi slaba polovica Američanov (45 odstotkov).

 »Evropa je precej osamljena v zaskrbljenosti zaradi Trumpove vrnitve v Belo hišo,« je komentiral rezultate Ivan Krastev, predsednik Centra za liberalne strategije. »Številni Evropejci vidijo novoizvoljenega predsednika kot motilca, drugod po svetu pa ga dojemajo kot mirovnika. Ta položaj pušča Evropo na razpotju v odnosih z novo ameriško administracijo,« je opozoril soavtor raziskave.

»Namesto da poskušajo voditi globalni odpor proti Trumpu, bi morali Evropejci prevzeti odgovornost za lastne interese – in najti načine za gradnjo novih odnosov v bolj transakcijskem svetu,« je dodal soustanovitelj in direktor ECFR Mark Leonard.

Večanje vpliva ZDA, pa tudi EU

 Iz obsežne študije je razvidno pričakovanje respondentov o večanju vpliva ZDA, čeprav le malokdo verjame, da bo s tem povezana tudi globalna prevlada. Večina na Kitajskem, v Rusiji, Savdski Arabiji, Turčiji, Indoneziji, Južni Afriki, Švici, Braziliji, EU in Združenem kraljestvu je napovedala, da bo v prihodnjih dveh desetletjih najmočnejša sila na svetu Kitajska. Le v Ukrajini in Južni Koreji večina meni, da je takšen izid »malo verjeten« – javno mnenje v Indiji in ZDA o tem je različno.

Nezanemarljiv delež vprašanih meni, da se bo v Trumpovem svetu večal vpliv EU. Tako, denimo, je ocenila več kot polovica Indijcev, Južnoafričanov in Savdijcev. Tako meni tudi 49 odstotkov Ukrajincev, 48 odstotkov Turkov in 44 odstotkov Kitajcev.