Ursula von der Leyen za krepitev stikov s sirskimi uporniki

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen se je med srečanjem s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom zavzela za okrepitev neposrednih stikov med Evropsko unijo in uporniki, ki so v Siriji ta mesec strmoglavili režim Bašarja al Asada, predvsem pa podčrtala vlogo, ki jo bo pri stabilizaciji regije igrala Turčija.

»Padec Asadovega režima prinaša novo upanje za sirsko ljudsko, a ne brez tveganja. Razmere so še naprej zelo nestabilne, zato podrobno spremljamo razvoj dogodkov,« je Ursula von der Leyen dejala med obiskom v Ankari, enim prvih po začetku njenega novega mandata na čelu izvršnega organa EU.

Nemka je poudarila pripravljenost Evrope, da globoko travmatizirani državi, za katero je skoraj štirinajst let vojne, pomaga pri vračanju v normalnost. V tem kontekstu je potrdila povečanje obstoječe humanitarne pomoči in se zavzela za okrepitev neposrednih stikov z uporniki iz vrst islamistične milice Hajat Tahrir al Šam (HTS), ki so z obsežno ofenzivo končali več kot pol stoletja trajajočo vladavino dinastije Asad.

Skupni interesi

Izjave predsednice evropske komisije in njenega turškega gostitelja so nakazale, da sedemindvajseterica in Turčija razmišljata podobno o tem, kako bi morala potekati politična tranzicija v Siriji, tudi če so se njuni dosedanji odzivi na zgodovinske dogodke precej razlikovali. »Strinjamo se glede ohranjanja suverenosti in ozemeljske celovitosti Sirije, zlasti glede vzpostavitve vključujoče vladavine,« je skupne interese naštel Erdoğan.

Njegova država je v zadnjih dveh tednih sicer izkoristila politično-varnostni vakuum v Siriji za obračun s tamkajšnjimi kurdskimi silami, ki jih dojema kot podaljšek prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), hkrati pa se je pozicionirala kot glavni igralec pri ustvarjanju nove podobe Bližnjega vzhoda, kar je Erdoğanu med srečanjem priznala tudi visoka gostja iz Bruslja.

»Turčija bo odigrala ključno vlogo pri stabilizaciji regije,« je Ursula von der Leyen dejala med nastopom in spomnila, da je dolgoletna kandidatka za vstop v EU svojo odgovornost pokazala že z nudenjem zatočišča milijonom sirskih beguncev, katerih vrnitev v stabilno Sirijo je ključna skupna prednostna naloga EU in Turčije.

Koncesije v zameno za posredovanje

Analitiki kot glavni adut Turčije izpostavljajo predvsem njene vezi z uporniki iz vrst HTS, ki bi se lahko izkazale za koristne tako pri prenašanju sporočil med Brusljem in prehodno vlado v Damasku kot tudi pri uveljavljanju skoraj desetletje stare resolucije 2254, s katero je varnostni svet OZN poskušal začrtati pot k miru.

»EU bo poskušala ugotoviti, koliko lahko Ankara pomaga sedemindvajseterici pri uresničevanju resolucije 2254 in zagotavljanju gladke tranzicije,« je za Delo pojasnila Kelly Petillo, strokovnjakinja za Bližnji vzhod pri Evropskem svetu za zunanje odnose (Ecfr). Sogovornica pričakuje, da bo Erdoğan v zameno poskušal od Bruslja iztržiti vrsto koncesij, vključno z višjo pomočjo, olajšanjem vizumskih omejitev za turške državljane oziroma vključitvijo turških podjetij v projekte obnove, ki jih bo financirala EU.

Kot je spomnila Ursula von der Leyen, je EU od leta 2011 namenila skoraj deset milijard evrov za pomoč beguncem in turškim lokalnim skupnostim, ki jih gostijo. V tem času je Turčija postala tudi glavna evropska partnerica pri upravljanju migracij vzdolž vzhodnosredozemske poti.