Ameriške predsedniške volitve so letos izjemno nepredvidljive, kar analitiki pripisujejo vrsti dejavnikov – od nezanesljivih anket do polariziranega medijskega poročanja. Kot poudarja Zenel Batagelj, ustanovitelj in partner v družbi Valicon, se zdi, da smo v situaciji 50: 50, kjer nihče ne želi tvegati jasne napovedi.

»Velikokrat je bilo rečeno, da imamo neodločeno situacijo. Ampak vprašanje je, ali to drži. Pravzaprav je odgovor, da obstaja konsenz, da je situacija neodločena. Toda, ali je res 50 odstotkov ljudi za Donalda Trumpa in 50 odstotkov za Kamalo Harris?« se sprašuje Batagelj.

V anketni industriji imajo po njegovih besedah težavo s tem, da je Trump podcenjen. Kaj to pomeni? »V anketah je v vzorcu manj republikancev, manj mlajših anketirancev, manj nižje izobraženih ljudi in tako naprej. Tisti, ki se ukvarjamo s tem, vemo, kako se s tem spoprijeti na podlagi tega, kar se je zgodilo v letih 2016 in 2020. Leta 2016 je bilo to pred tem, ko so družbena omrežja resnično začela igrati pomembno vlogo. Leta 2020 je bila ekstremna situacija s covidom. Vse metode, kako se spopasti s to težavo, ko nimamo dovolj anketirancev, so bile zgrajene na podlagi nečesa, kar zdaj ne velja več. Kaj torej počnejo strokovnjaki za ankete? Imajo dve možnosti. Lahko uporabijo nekatere principe iz preteklosti ali pa vedo, da morajo tokrat storiti drugače. Ko pa obstaja konsenz 50: 50, kdo bi tvegal z napovedjo? Zato močno verjamem, da je resnica nekje drugje,« je dejal Batagelj.

»Ker je Trump v anketah podcenjen, pomeni, da ima najverjetneje nekaj rezerve. Zato bo najverjetneje zmagal na teh volitvah. Po drugi strani pa iz trendov vidimo, da ima Kamala Harris momentum. Ima trenutek. Kljub temu verjamem, da bo Trump zmagovalec,« je še dejal Batagelj.

Zakaj je tako težko napovedati izide volitev? »V povprečju na ameriških predsedniških volitvah okoli 30 odstotkov volivcev sprejme odločitev v zadnjem mesecu kampanje. Do pet odstotkov ljudi pa se odloči celo na dan volitev. In tega ne morete napovedati. Kajti raziskovalci vedenja so opravili raziskave in poskuse ter ugotovili, da lahko na volivčevo odločitev vplivajo zelo subtilni dejavniki. To je lahko ali volilna postaja v cerkvi ali šoli ali kaj vidijo med vožnjo do volilne postaje. Vsi ti subtilni znaki, ki jih opazijo, ko prihajajo na volilno mesto, lahko vplivajo na odločitev, da spremenijo mnenje v trenutku oddajanja glasu. Torej gre za približno pet odstotkov zelo volatilnih volivcev, ki sprejmejo odločitev zadnji dan,« pa meni politolog Klemen Balanč.

Po mnenju profesorja, komunikatorja in političnega svetovalca dr. Dejana Verčiča pa »je vse verjetno«.

Vpliv medijev na ameriške volitve

»Imamo kandidatko, za katero stoji večina tradicionalnih medijev, in kandidata, ki ima le nekaj medijev na svoji strani. Ko pa pogledamo družbena omrežja, se situacija močno spremeni. Zato bodo rezultati teh volitev pokazali tudi, kako pomembni so tradicionalni mediji,« je dejal komunikator in politični svetovalec Verčič.

Znano je, da tradicionalni mediji večinoma nagovarjajo le volivce, ki so se že odločili. »Raziskava Media Research Center je pokazala, da je bilo 75 odstotkov poročanja o Kamali Harris pozitivnega, medtem ko je bilo okoli 85 odstotkov poročanja o Trumpu negativnega. Če pogledamo rezultate raziskav Gallupa, je bilo ugotovljeno, da 31 odstotkov Američanov zaupa glavnim medijem, 32 odstotkov pa ne. Družbena omrežja so bila velik dejavnik pri Trumpovi prvi zmagi in bodo velik dejavnik pri morebitni drugi zmagi,« je dejal Klemen Balanč.

»Biti levičar je precej zapleteno, ker moraš biti za prave stvari. Na levi strani je vedno vse zelo komplicirano, medtem na desni prevladuje preprostost,« je poudaril Zenel Batagelj. Po njegovem mnenju so družbena omrežja simbol te preprostosti, »še posebej ko govorimo o ekonomiji memov«. Ko govorimo o preprostosti in ekonomiji memov, Trump po Batageljevih besedah »resnično zmaga«. On je marketinški strokovnjak in naravni improvizator. Tudi pri poskusu atentata je izkoristil trenutek in naredil svojo čarobno potezo, je poudaril Batagelj.

A Verčič se ni čisto strinjal s to oceno. »V ZDA to ni tako enostavno kot v Evropi; demokrati niso nujno popolnoma levi in republikanci niso nujno popolnoma desni. Govorimo o dveh koalicijah različnih političnih interesov. Če pogledate demokrate, so na teh volitvah enotna stranka, ki je proti. Če bodo zmagali, bodo zmagali zaradi nasprotovanja. Moja teorija je, da bodo te volitve odločile ženske. One so te, ki so poenostavile zadevo. Tukaj je nekdo, ki prihaja, in ga moramo ustaviti, pika,« je dejal Verčič.

Po njegovih besedah je poenostavljanje prisotno na obe straneh. »Obstaja veliko negativne kampanje, ker ni vizije. Nobena stran ni predstavila vizije za prihodnost, kar je največji problem, s katerim se bomo soočili jutri.«

»Trenutno vidimo strateško dvoumnost, ki jo določajo strategi. Ne reči ničesar, kar bi užalilo kogarkoli. Osredotočite se na Trumpa. To je to. Na drugi strani imate nekoga, ki žali vse. Po drugi strani pa v resnici o Harrisovi ne vemo ničesar. Morda bi prišla z idejami, če bi postala predsednica. Večina je razpravljala o Kamali Harris kot o Bidnu 2.0 ali Obami 2.0. Nihče ne predpostavlja, da bi lahko bila samostojna, če postane predsednica. Mislim, da bodo, če bodo izgubili, izgubili ravno zato, ker so bili le proti Trumpu in niso imeli nobene politične vizije,« pravi Verčič.

»Ampak moramo predpostaviti, da imajo volivci svojo lastno svobodno voljo. Internet je demokratiziral komunikacijo. Obstaja množica ljudi, ki živijo v množični samo-komunikaciji. Obstaja veliko ljudi, ki med seboj razpravljajo, se pogovarjajo. In superzvezdniki imajo lahko prav tak učinek. Če nekdo vidi, da Taylor Swift, Barbra Streisand ali kdo drug podpira Kamalo Harris, je to dokaz, da Kamala Harris predstavlja star režim, proti kateremu se borijo. Lahko pa gre tudi v drugo smer. Ker Elon Musk tako zelo pritiska, užali toliko ljudi, je lahko razlog, da bi glasovali proti Donaldu Trumpu,« je še dejal Verčič.