Grožnje z bombami ponekod začasno prekinile glasovanje

V globoko razdeljenih ZDA je konec merjenja politične moči med demokratko Kamalo Harris in republikancem Donaldom Trumpom, ki predstavljata zelo nasprotne politične, gospodarske in zunanjepolitične programe. 

Nastopil je dan D. Predsedniška tekma je neodločena, izid bo odvisen od glasovanja v t. i. nihajočih državah, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske.

Članke na temo ameriških volitev si lahko preberete tu. 

Na več voliščih lažne grožnje z bombo

Zvezni preiskovalni urad FBI je potrdil, da so iz več zveznih držav poročali o grožnjah z bombo na voliščih. Gre za lažne grožnje, ki izvirajo iz Rusije, je dodal. Pred tem so oblasti v Georgii sporočile, da so na več voliščih prejeli grožnjo z bombami, zato so tam glasovanje za kratek čas celo prekinili.

»FBI je seznanjen z grožnjami z bombo na voliščih v več zveznih državah, o katerih se zdi, da mnoge izhajajo iz ruskih domen spletne pošte,« je dejala tiskovna predstavnica FBI Savannah Syms. »Nobena od groženj do zdaj ni bila ugotovljena kot verodostojna,« je dodala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Policija v Kapitolu pa je danes sporočila, da je prijela moškega, ki je s signalno pištolo poskušal vstopiti v center za obiskovalce v ameriškem kongresu, še poroča AFP.

Zaradi kritičnega poročanja o Trumpu novinarjem zavrnili akreditacije

Novinarjem več medijev so, kot maščevanje za njihovo poročanje o Trumpovi kampanji, zavrnili akreditacije za udeležbo na dogodku Donalda Trumpa na volilno noč v West Palm Beachu na Floridi. Med tistimi, ki jim je bila zavrnjena akreditacija, so bili tudi novinarji revij Politico, Axios, Puck, Voice of America in Mother Jones. Nekaterim, kot je Politico, je bil dostop do torkove prireditve že odobren, nato so ugotovili, da je bila akreditacija naknadno zavrnjena. 

Harrisova rezultate volitev pričakuje na dvorišču Howarda

Harrisova je svoj štab za volilno noč postavila na univerze Howard. Ali bo imela zmagovalni govor ali ne, še ni znano. Izbira Howardovega dvorišča je simboličen poklon njenemu času na univerzi, ki ga je opisala kot formativno izkušnjo. Tu je vodila svojo prvo kampanjo za predstavnico razreda. 

Ko je Kamala Harris pred 42 leti kot novinka prišla na univerzo Howard, jo je takoj pritegnilo območje kampusa, znano kot Yard. To je bil njen najljubši prostor za druženje, je pozneje zapisala v svojih spominih, kjer se je lahko vsak dan ozrla naokoli in videla celoten spekter študentov, poroča CNN.

V Michiganu aretirali moškega, ki je v primeru Trumpove zmage grozil z napadom

V Michiganu so aretirali 25-letnega moškega, ki je menda grozil z nasiljem, če bo na volitvah zmagal Donald Trump. Grožnjo je menda poslal FBI-jevemu nacionalnemu operativnemu centru za grožnje v Zahodni Virginiji. »V primeru Trumpove zmage na volitvah bom izvedel napad na konservativno krščansko umazanijo,« je po poročanju CNN zapisal osumljenec. 

Predvolilna anketa kaže rahlo prednost Harrisove pred Trumpom

Na volilni dan v ZDA je agencija John Zogby Strategies danes objavila zadnjo predvolilno anketo, ki je pokazala, da ima demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris 49,3-odstotno podporo, republikanec Donald Trump pa 45,6-odstotno.

Anketa, ki je bila izvedena 2. in 3. novembra na nacionalni ravni med 1005 verjetnimi volivci, kaže, da je razlika med kandidatoma na nacionalni ravni še vedno majhna, čeprav presega tri odstotne točke, za katere demokratični politični strategi trdijo, da so nujno potrebne za možnosti njihove kandidatke za zmago.

Med strankarsko neopredeljenimi volivci ima Harrisova 13-odstotno prednost pred Trumpom, 12-odstotno prednost med ženskami in presenetljivo 19-odstotno prednost med volivci, starejšimi od 65 let. Za 20 odstotkov vodi tudi med volivci v večjih mestih in za 35 odstotkov med mladimi ženskami.

Trump po drugi strani vodi za 39 odstotkov med mladimi moškimi, za 19 odstotkov med podeželskimi volivci, za osem odstotkov med tistimi, ki prvič volijo, za šest odstotkov med vsemi moškimi in za pet odstotkov med volivci latinskoameriškega izvora.

Prvi volivci z neodločenim rezultatom za Kamalo Harris in Donalda Trumpa

V naselju Dixville Notch v New Hampshiru je šest prebivalcev že volilo in tudi preštelo svoje glasove: tri za Kamalo Harris in tri za Donalda Trumpa. V republikanskem štabu so bolj zadovoljni, saj je demokrat Joe Biden leta 2020 tam prejel pet glasov z enim vzdržanim, Hillary Clinton pa leta 2016 štiri glasove. Na mini predvolitvah je šlo vseh šest glasov k tedanji republikanski kandidatki Nikki Haley. 84-letna tradicija naselja blizu ameriške meje s Kanado je, da se zberejo na noč pred volitvami ter takoj po polnoči oddajo svoje glasove. Tudi tokrat se je tam zbralo veliko več novinarjev iz ZDA in številnih oddaljenih delov sveta.

Odprtje prvih volišč 

V ZDA so se z odprtjem volišč v več zveznih državah začele volitve. Več kot 82 milijonov ljudi je že izkoristilo možnost predčasnega glasovanja.  Prva volišča so se ob 12. uri po srednjeevropskem času odprla v več zveznih državah, in sicer v New Yorku, New Jerseyju, Virginiji, Connecticutu, Indiani, Kentuckyju in Mainu. Pol ure pozneje pa še v Ohiu, Zahodni Virginiji in Severni Karolini.

Ker se ZDA razprostirajo v šestih časovnih pasovih, se bodo volišča v državi odpirala in zapirala postopoma. Kot zadnja se bodo volišča odprla na Havajih in Aljaski. Opolnoči se bodo nato zaprla prva volišča v delih Kentuckyja in Indiane. Kot zadnja se bodo volišča zaprla na Havajih in večjem delu Aljaske, in sicer v sredo ob 6. uri, uro pozneje pa se bodo zaprla še volišča na Aleutih, poroča Washington Post.

Zadnje predvolilne obljube in svarila tekmecev za predsednika ali predsednico ZDA

Demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris se je v eni najpomembnejših nihajočih zveznih držav Pensilvaniji spet obdala s slavnimi osebnostmi, v Pensilvaniji in drugod so jo podprli televizijska osebnost Ophrah Winfrey ter pevci Katy Perry, Lady Gaga in Ricky Martin. Oprah Winfrey verjame, da v primeru republikanskega predsedniškega kandidata volivci ne bodo imeli več priložnosti za svobodne volitve.

Na republikanski strani je pred istim svaril Trumpov privrženec Elon Musk. Lastnik Tesle, X-a, Spacexa in drugih podjetij prelomnih tehnologij, se je volivcem pridušal, naj volijo, kot da bi bilo od tega odvisno njegovo življenje. Kamala Harris bo po njegovem v državo dovolila toliko migrantom, da si bo demokratska stranka za desetletja zagotovila zmago na volitvah. »To je zadnja priložnost, mislim, da so to zadnje volitve, če ne bo zmagal Trump.« To je povedal v pogovoru z znanim podkasterjem Joejom Roganom, ki se je tudi postavil na Trumpovo stran.

Republikanski predsedniški kandidat je v eni nihajočih zveznih držav zboroval vse do zgodnjega jutra po vzhodnoameriškem času. V michiganskem Grand Rapidsu je nasprotnico v svojem znanem slogu označil za zlobno, bolno in noro, a tudi izrazil prepričanje v zmago, če bodo njegovi privrženci danes dovolj množično volili. »To bo v političnem smislu največja zmaga v zgodovini naše države.« In še: »Bojeval se bom za vas, Kamala je vse pokvarila, jaz bom to popravil. Kamala, odpuščena si!«

Da bodo zmagali demokrati, je že prej izjavljala demokratska predsedniška kandidatka, a tudi sama pozvala privržence, naj gredo na volitve.

Odločajo nihajoče zvezne države

Severno od Iowe leži nihajoča zvezna država Wisconsin, malo bolj proti vzhodu Michigan in Pensilvanija, bo vprašanje splava tudi tam na volišča pripeljalo več žensk in drugih zagovornikov? Bolj kot skupni seštevek glasov v ZDA o predsedniških volitvah odločajo elektorski glasovi iz zveznih držav, ki jih mora stanovalec Bele hiše zbrati najmanj 270.225 in jih iz prevladujoče demokratskih zveznih držav že pripisujejo Harrisovi, 218 iz republikanskih Trumpu, za preostanek sta se z vsemi silami in denarjem bojevala v nihajočih zveznih državah, ki so se na zadnjih volitvah pomikale od ene velike ameriške stranke do druge.

Z 19 elektorskimi glasovi je med njimi najpomembnejša Pensilvanija, drugi državi »modre stene« – po značilni demokratski barvi – sta Michigan s 15 ter Wisconsin z desetimi elektorskimi glasovi. Med »vijoličaste« z nevarnostjo prelevitve iz republikanske rdeče barve štejejo Georgio in Severno Karolino s 16 elektorskimi glasovi, Arizono z 11 in Nevado s šestimi.

V Pensilvaniji, Arizoni, Georgii, Nevadi, Severni Karolini je v tednu pred zaključkom volitev vodil Trump, v Michiganu in Wisconsinu je bila za malenkost v ospredju Kamala Harris. V igri za spremembe bo morda tudi New Hampshire. Vsi ti izidi pa so še v območju statističnih napak in prihodnji dnevi bodo odločilni. Pomembni bodo tudi rezultati kongresnih volitev, saj ameriški predsedniki za sprejemanje nove zakonodaje potrebujejo naklonjeni predstavniški dom, za imenovanja senat.

Med morebitne presenetljive nihajoče zvezne države tokratnih volitev v zadnjem trtetnutku štejejo tudi New Hampshire, ki je na minulih dveh predsedniških volitvah izbral Trumpova nasprotnika Hillary Clinton in Joeja Bidna, zdaj pa se po prepričanju nekaterih raziskovalcev javnega mnenja presenetljivo pomika k republikancem. Mnogi opozarjajo na novo tiho večino - novoregistrirane republikanske volivc. Celo demokrateski politični strateg Van Jones je kabelski televiziji CNN ocenil, da so tokratni zadnji prevolilnilni dnevi sumljivo podobni tistim iz leta 2016, ko je Hillary Clinton večini napovedi navkljub izgubila proti Donaldu Trumpu.

Na demokratski strani pa so se vendarle razveselili raziskave javnega mnenja iz Iowe, ki je v zadnjem trenutku zmago v prevladujoče republikanski zvezni državi napovedala Kamali Harris. J. Ann Selzer je bolj spoštovana od mnogih drugih kolegov in le leta 2016 med redkimi napovedala Trumpovo zmago v svoji zvezni državi. Demokratska tiha večina so po teh prepričanji Američanke, ki se množično postavljajo na Kamalino stran.

Nezanesljive raziskave javnega mnenja

Tudi na tokratnih ameriških volitvah bo mogoče točnost raziskav javnega mnenja ocenjevati šele – po njih. Večina je vse do zadnjega napovedovala enega najtesnejših izidov v zgodovini ZDA, slišati pa je že kritike o črednem nagonu anketarjev. Zaradi lastnih dvomov v svoje metode se menda držijo podobnih napovedi kot vsi drugi in zmage Donalda Trumpa ali Kamale Harris ne bo mogoče napovedovati pred preštetjem vseh glasov. Mnogi se celo bojijo, da rezultati ameriških volitev ne bodo znani še dneve po današnjem zaprtju vrat volišč, morda pa šele po zaključku tožb. Tako demokrati kot republikanci imajo v vseh nihajočih zveznih državah že pripravljene odvetniške ekipe.

Ženske za Kamalo Harris

Pomemben razlog za pomikanje Američank k demokratski predsedniški kandidatki Kamali Harris je pravica do umetne prekinitve nosečnosti, ki je že leta 2022 preprečila republikanski »rdeči val« na tedanjih kongresnih volitvah. Kaže, da vpliva tudi zdaj, pa čeprav še ni mogoče napovedovati, ali bo to zadostovalo za »modri val« po značilni demokratski barvi. Odločitev konservativnih sodnikov ustavnega sodišča, med njimi treh Trumpovih imenovancev, za selitev pristojnosti odločanja o splavu v zvezne države je zaskrbela in razjezila številne Američanke. Statistični podatki kažejo, da se kar polovica žensk, ki umetno prekinejo nosečnost, šteje med vernice, kar je morda neznano številnim konservativnim moškim. Na skrivanje glasovanja pred partnerji je igral eden najbolj spornih političnih oglasov tokratne kampanje v organizaciji demokratske stranke. Igralka Julia Roberts je govorila o ženski, ki svojemu trumpovskemu možu prikrije glasovanje za Kamalo Harris: »Volilne kabine so še vedno prostor, v katerem imajo ženske pravico do izbire!«

Po spreobrnitvi zvezne razsodbe Roe proti Wadu je zdaj tudi v ZDA odločitev o pravici do splava prepuščena zveznim državam. Večina – 29 in prestolnica Washington – ga še vedno dovoljuje do osemnajstih tednov nosečnosti ali celo po njih, devet od teh jih skupaj s prestolnico zanj ne postavlja nobenih pogojev. Še štiri jih dovoljujejo po dvanajstem ali petnajstem tednu, kar je primerljivo z evropskim povprečjem. Med tistimi, ki ga popolnoma prepovedujejo ali dovoljujejo le do šestega tedna nosečnosti, pa je tudi zgoraj omenjena Iowa. Republikanski parlament je zakon sprejel šele poleti, zato morda odmeva na predsedniških volitvah, demokrati pa na podobno razpoloženje žensk in drugih upajo tudi v sosednjih nihajočih zveznih državah.

Delavski razred moškega spola za Trumpa

Newyorški nepremičninski magnat in zvezda resničnostnega šova Donald Trump je bil svoje čase sestavni del ameriške elite, preden se je prelevil v največjega zagovornika ameriškega delavskega razreda. Veliki politični outsider zdaj velja za »razrednega izdajalca«, saj je republikansko stranko lastnoročno prelevil v zagovornico ponižanih in razžaljenih ameriških žrtev globalizacije s kitajskim predznakom. Te so zanemarjali vsi predsedniki po demokratu Billu Clintonu, prvemu zagovorniku vstopa Kitajske v svetovno trgovinsko organizacijo. Pomenljivo pa je, da je carinsko kaznovanje Kitajske, ki ji očitajo izkoriščanje odprtosti zahodnih trgov s krajo intelektualne tuje lastnine vred, ohranil in še razširil sedanji demokratski predsednik Joe Biden.

Zagovorniki »trumponomike« opozarjajo, da ne živimo v resničnih prostih trgih in najbrž nikoli ne bomo, saj to zavračajo številne države. Kitajska na ameriške izdelke že dolgo nabija svoje carine, prav tako Evropska unija, ki bo morda naslednja Trumpova tarča. Ekonomisti menijo, da so ZDA po letu 2001 zaradi trgovinskega primanjkljaja s Kitajsko izgubile skoraj štiri milijone proizvodnih delovnih mest, kar pomeni, da je več kot 48.000 Američanov izgubilo dohodek. Te žalostne statistike so vidne v tako imenovanem ameriškem pasu rje, ki je v prvi polovici dvajsetega stoletja veljal za rekorderja vse svetovne industrije, preden ga je zaznamovalo propadanje jeklarn, premogovnikov in drugih tovarn. Za to niso krivi le Kitajci, saj so se tovarne začele zaradi predragega dela seliti že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in še prej, najprej na cenejši ameriški jug, potem pa še naprej. Propadanje nekoč cvetočih mest, kot so Detroit, Scranton in tudi »slovenski« Cleveland, pa je k Donaldu Trumpu pripeljalo neštete pripadnike tako imenovanega »mišičastega razreda, ki se tušira pred delom in po njem«.

Nevarne ameriške delitve

Številni demokrati so prepričani, da je na današnjih volitvah na kocki vsa demokracija v državi. Trump je po njihovem nevarni diktator in celo fašist. Tako ga je pred kratkim imenovala vrsta vidnih demokratov s Kamalo Harris na čelu. »Nevaren je v besedi, dejanju in akciji, sebe postavlja pred državo,« je ocenil časopis New York Times. »Prezira zakone, pod katerimi živimo, Donald Trump ni primeren za vodenje.« Po tem mnenju je Trump že v svojem prvem mandatu spodkopaval ameriški ugled, verodostojnost in kohezijo, tudi s sistematičnimi poskusi spodkopavanja integritete volitev, najbolj temeljnega elementa vsake demokracije. »Podelitev obširne pristojnosti predsednika takšni osebnosti je ogrožanje ameriških interesov in varnosti doma in v tujini. Vrhovni poveljnik države mora spoštovati prisego ohranjevanja, zaščite in obrambe ustave.«

Republikanci spominjajo, da je sporni predsedniški kandidat že prebival v Beli hiši, 6. januarja 2021, ko so njegovi privrženci vdrli v kongres, pa da je pozival k miroljubnim demonstracijam ter se zavzemal za posredovanje nacionalne garde. Sami bi radi več izvedeli o morebitnih provokatorjih, ki naj bi demonstrante navedli v kongres in sprožili nasilje. V primeru zmage Kamale Harris pa tudi konservativci napovedujejo konec ZDA, kakršne smo poznali doslej. Namesto prevlade najbolj sposobnih (meritokracija) naj bi še bolj prevladalo »prebujeno« (woke) ocenjevanje ljudi po barvi kože, spolu in spolni usmerjenosti, ki že zdaj razburja v športu, šolstvu in drugje. Demokratska predsedniška kandidatka je prej zagovarjala celo operacije za spremembo spola za kriminalne migrante ter krčenje sredstev za policijo. Zdaj se javno ponaša z lastništvom pištole, republikanci pa se v primeru njene zmage še naprej bojijo za integriteto ustavnega sodišča in institucijo senatnega filibustra, ki preprečuje najbolj enostrankarske ukrepe.

Teorije zarote o ukradenih volitvah in strah pred nemiri

Dve tretjini republikanskih volivcev – tretjina vseh – še vedno verjame v ukradene volitve 2020. Politiki z republikanskim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom na čelu že namigujejo tudi o morebitnih tokratnih nepravilnostih, a pri tem ni osamljen. Marsikje v ZDA za glasovanje ni potrebno izkazovanje z osebnimi izkaznicami, za mnoge so sporni tudi vse bolj razširjeno glasovanje po pošti ter volilne škatle zunaj volišč.

V strahu pred nemiri so v prestolnici Washington že dodatno ogradili Belo hišo, kongres in rezidenco podpredsednice Kamale Harris, z deskami je zavarovanih tudi veliko izložb trgovin, restavracij in drugih lokalov. Washington je levičarsko divjanje doživel poleti pred zadnjimi predsedniškimi volitvami, ko se je moral tedanji predsednik Trump z družino za kratek čas zateči v bunker Bele hiše, po volitvah pa so njegovi privrženci med potrjevanjem elektorske zmage demokrata Joeja Bidna vdrli v kongres.

Parada znanih osebnosti za Kamalo Harris

Znane osebnosti ameriškega filma, glasbe in zabaviščne industrije so v veliki večini na strani demokratov. Igralec George Clooney je z mnenjem v časopisu New York Times celo spodbudil konec ponovne predsedniške kandidature demokratskega predsednika Joeja Bidna, potem ko je na prireditvi za zbiranje denarja v Kaliforniji od blizu opazoval upadanje njegovih mentalnih sposobnosti. 63-letni hollywoodski zvezdnik se zdaj energično zavzema za Kamalo Harris. Ob koncu predvolilne kampanje v političnem oglasu poziva Američane, naj premislijo, kako bo njihova volilna odločitev vplivala na ženske v njihovih življenjih. Če je njegova prijateljica Julia Roberts pozivala žene Trumpovih privržencev, naj skrivaj volijo Kamalo Harris, Clooney isto poziva moške: »Kar se zgodi v volilnih kabinah, ostane v volilnih kabinah!«

Kamala Harris ima na svoji strani celo vrsto drugih zvezd velikega kalibra, ki jih najbrž ni treba predstavljati  Oprah Winfrey, Lady Gaga, Taylor Swift,  Beyonce, Brucea Springsteena, Bad Bunnyja,  Willa Ferrella, Arnolda Schwarzeneggerja, Jennifer Lopez, Ariano Grande, Cardi B, LeBrona Jamesa, Jimmyja Kimmla, Howarda Sterna, Aleca Baldwina, Roberta De Nira, Eminema in številne druge.

Velika privrženca sta tudi nekdanji demokratski predsednik Barack Obama in njegova soproga Michelle – ter celo nekdanja republikanska politična elita. Nekdanja kongresnica Liz Cheney nastopa skupaj z demokratsko podpredsednico, Kamalo Harris pa voli tudi hči nekdanjega republikanskega predsednika Georgea W. Busha Barbara.

Tudi Trump ima svoje zvezde – in Elona Muska

Tudi za republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa se zavzema vrsta znanih osebnosti. Med njimi je igralec Denis Quaid, ki je nedavno igral Ronalda Reagana, žena zvezde ameriškega nogometa Patricka Mahomesa Brittany, legenda wrestlinga Hulk Hogan, pevec country glasbe Jason Aldean, Kid Rock, raperja Azealia Banks in Lil Wayne, komik in igralec Russell Brand, Mel Gibson, astronavt Buzz Aldrin, manekenka Amber Rose, avtomobilska dirkačica Danica Patrick in transspolna Caitlyn Jenner. Kadar je dovolj pri sebi, republikanskega predsednika podpira tudi glasbena zvezda Kanye West, leta 2020 tudi sam predsedniški kandidat – in njegov sin Saint, ki je na družbenih omrežjih objavil za Kamalo Harris žaljivo karikaturo. Nekdanja žena Kim Kardashian je osemletniku predpisala digitalni post.

Trump ima na svoji strani tudi vrsto konservativnih medijev, če so že tradicionalni kot New York Times in številne televizijske postaje trdno na strani Kamale Harris. Za republikanskega predsedniškega kandidata se je zavzel celo znani voditelj in komentator z osemnajstimi milijoni poslušalcev Joe Rogan – tudi in predvsem zaradi tehnološkega mogotca in najbogatejšega Zemljana Elona Muska, ki želi v republikanski administraciji krčiti državno upravo. »Če ga ne bi bilo, bi bili zaj....i,« je znameniti podkaster le nekaj ur pred odprtjem ameriških volišč zapisal na X. »Je najbolj prepričljiv razlog za Trumpa, kar jih boste slišali, in z njim soglašam na vsakem koraku.«

​​Najbolj sporni deli predvolilne kampanje

Republikanec Donald Trump slovi po nepremišljenih izjavah in teh tudi v tokratni predvolilni kampanji ni manjkalo. Na levici so močno obsodili njegovo mnenje o republikanski nasprotnici Liz Cheney, nekdanji predstavnici Wyominga ter hčerki nekdanjega podpredsednika Dicka Cheneya, naj gre kot vojna hujskačica sama v boj, izjavo o devetih proti njenemu obrazu obrnjenih puškinih ceveh so razumeli kot poziv pred streljanje vojaškega voda. Na demokratski strani je razburil predsednik Joe Biden, ki je Trumpove privržence označil za smeti, pa čeprav so v Beli hiši zatrjevali, da so bile njegove besede vzete iz konteksta. Preden so ga umaknili iz predvolilne kampanje, je Trumpa in njegove privržence še označil za takšno vrsto ljudi, ki bi jih radi treščili po zadnji plati.

Svojo obširno zbirko nesramnosti je Trump ob koncu kampanje razširil tudi z zmerjanjem Kamale Harris z radikalno levičarsko norico, še hujšo psovko pa je vendarle omenil le s prvo črko »b« – po angleško bitch ali po slovensko psica.

Podpredsedniška kandidata Tim Walz in J. D. Vance

Republikanski senator iz Ohia J. D. Vance in demokratski guverner Minnesote Tim Walz sta bila za podpredsedniška kandidata izbrana zaradi ideološke bližine Donaldu Trumpu in Kamali Harris. Osebno pa sta zelo drugačna od svojih šefov. Demokrat Tim Walz je v nasprotju s prvo temnopolto predsedniško kandidatko Harrisovo belski guverner, 78-letni milijarder Donald Trump ne bi mogel biti bolj različen od štiridesetletnega J. D. Vancea iz revne, z odvisnostjo od mamil zaznamovane družine iz ameriškega Srednjega zahoda.

Oba podpredsedniška kandidata prinašata tudi svoje dileme. J. D. Vance, ki je nekoč o Trumpu govoril kot o ameriškem Hitlerju, ga zdaj spretno zagovarja v sovražnih medijih. Bolj sporna je bila njegova izjava izpred nekaj let, da ZDA vodijo mačje gospodične brez otrok. Demokrata Tima Walza kongresni republikanci preiskujejo zaradi morebitne bližine kitajski komunistični partiji, potem ko je azijsko velesilo obiskal več kot tridesetkrat. Očitajo mu tudi laganje o služenju v vojni, a se je izgovarjal na pogosto blebetanje. Prav tako se je moral ugrizniti v jezik, ko je Trumpovega privrženca Elona Muska imenoval »gejevski tip«.

Migrantska problematika

Največji očitek na račun administracije demokratskega predsednika Joeja Bidna in njegove podpredsednice Kamale Harris je odprtje ameriških meja milijonom migrantov iz vsega sveta, po trditvah konservativnih kritikov jih je od deset do petnajst milijonov. Na začetku so prišleki še plavali čez reko Rio Grande, zdaj se lahko prijavijo na ameriški vladni aplikaciji. Kritiki obtožujejo, da jim demokrati v New Yorku in drugje ponujajo tudi prebivanje v hotelih ter denar za hrano in prenosni telefon. Američani, ki v večini niso deležni takšne državne velikodušnosti, se jezijo, mnogi tudi zaradi kriminala nekaterih prišlekov. Javnost je pretresla vrsta grozljivih posilstev in ubojev.

Paradoksalno je, da nadobudni Trumpov minister Elon Musk svari pred skorajšnjim upadanjem števila prebivalstva v večini držav sveta, a se tudi sam zavzema le za zakonito priseljevanje. Zdaj morajo zakoniti priseljenci v ZDA leta čakati na zeleno karto, medtem ko oblasti prišlekom vseh vrst pogrinjajo rdečo preprogo. Številni republikanci sumijo, da si hočejo demokrati uvažati hvaležne volivce ter si tako zacementirati vladanje za prihodnja desetletja.

Na drugi strani trdijo, da migracije ne prizadevajo ameriških delavcev, saj država nima zacementiranega števila delovnih mest. Opozarjajo, da je brezposelnost med za delo sposobnimi Američani s 3,6 odstotka rekordno nizka, tudi tistih brez visokošolske izobrazbe. Kritiki odgovarjajo, da se je v času administracije Joeja Bidna in Kamale Harris udeležba na trgu delovne sile spet zmanjšala.

Ekonomske primerjave

Šestnajst Nobelovih nagrajencev za ekonomijo gospodarske programe Kamale Harris spet vidi kot veliko boljše od tistih Donalda Trumpa, finančni trgi pa so vsaj tik pred zaključkom volitev stavili na prejšnjega republikanskega predsednika. Presenetljiva raziskava javnega mnenja iz republikanske Iowe, ki je velik poskok priljubljenosti pripisala demokratski predsedniški kandidatki, jih je zaskrbela in vrednost dolarja je v ponedeljek padla najbolj po septembru, prav tako bitcoin. Po drugih razlagah pa je ta naklonjenost dvorezna: Wall Street naj bi pod Trumpom zaradi boja proti migracijam, kazenskih carin in davčnih nižanj pričakoval inflacijo ter z njo ukrepe za močnejši dolar. Konservativni ekonomisti pa spominjajo, da se to ni zgodilo v njegovem prvem mandatu v Beli hiši in verjamejo, da se bo tudi v drugem v ZDA predvsem vračala proizvodnja.

Na drugi strani Trumpu ne priznavajo nobenih gospodarskih dosežkov. Prejšnji demokratski predsednik Barack Obama je namigoval, da je treba solidno rast in zaposlovanje v prvih treh Trumpovih letih v Beli hiši pripisati njegovi dediščini, Trumpovi zagovorniki pa so ogorčeni, ugodni gospodarski položaj v njegovem vladanju pred pandemijo covida-19 pripisujejo nižanju podjetniških in drugih davkov ter odpravljanje regulacij. Demokratski predsednik Joe Biden in njegova podpredsednica Kamala Harris sta, nasprotno, stavila na velikopotezne socialne in gospodarske subvencije ter junija 2022 žela več kot devetodstotno inflacijo. Ta se je zdaj spustila na 2,4 odstotka in skupaj z gospodarsko rastjo, ki je v tretjem četrtletju letošnjega leta štela 2,8 odstotka, po prepričanju številnih ekonomistov kaže na mehki pristanek gospodarstva po pandemiji in vsem drugem.

Omenjeni Nobelovci pa še niso pojasnili, zakaj so so med prejšnjo hvalo demokratskih programov spregledali inflacijska in druga tveganja. Največji razlog podpore delavskega razreda in številnih drugih Američanov Donaldu Trumpu je prav dvajset- do tridesetodstotna skupna draginja po nastopu Bidna in Harrisove ter posledični velik porast dolga in obrestnih mer.

Poskusi atentata na Donalda Trumpa

Tajne službe so morale tik pred zaključkom predvolilne kampanje v pensilvanskem Allentownu spet priskočiti na pomoč Donaldu Trumpu. Ko je odhajal z odra, je nekdo iz množice vanj vrgel prenosni telefon. Republikanski predsedniški kandidat incidenta ni niti opazil, njegov varnostnik je telefon takoj brcnil vstran, dogodek pa je vendarle spomnil na prejšnje poskuse uboja nekdanjega predsednika. Sredi septembra so v bližini njegovega floridskega golfišča odkrili oboroženega 58-letnega Ryana Wesleyja Routha, sredi julija je nanj v pensilvanskem Butlerju streljal dvajsetletni Thomas Matthew Crooks. Ostrostrelec je takoj nato končal atentatorjevo življenje in Trumps se je izvlekel z okrvavljenim ušesom, a le zato, ker je v zadnjem trenutku obrnil glavo.

V ZDA ob volitvah strogi varnostni ukrepi

V ZDA veljajo ob volitvah močno poostreni varnostni ukrepi, s katerimi naj bi prepričali volivce o varnosti volilnega postopka. V več zveznih državah so v pripravljenosti vojaki nacionalne garde, nekatera volišča so opremljena z gumbi za klic v sili. O še posebej strogih ukrepih poročajo iz Arizone, ključne države v središču teorij zarote.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v Washingtonu vzpostavil nacionalno poveljniško mesto, ki bo ves teden 24 ur na dan spremljalo morebitne grožnje. V zveznih državah Nevada, Washington in Oregon so mobilizirali kontingent nacionalne garde, da bi pomagali zagotoviti varen in nemoten dan volitev. Po podatkih Pentagona, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, je v najmanj 17 državah v pripravljenosti več sto vojakov. Nekatera od približno 100.000 volišč v ZDA so opremljena z gumbi za klic v sili.

Svarila pred ruskim vmešavanjem v volitve

Ameriške obveščevalne službe pred uradnim začetkom volitev v ZDA svarijo pred dezinformacijami, s katerimi hoče Rusija vplivati na rezultate. Doslej so že zaznali več primerov lažnih objav, še več pa bi jih lahko sledilo v prihodnjih tednih. »Rusija je najbolj dejavna grožnja. Zlasti z Rusijo povezani akterji ustvarjajo videoposnetke in lažne članke, s katerimi spodkopavajo legitimnost volitev, strašijo volivce pred volilnim procesom in namigujejo, da Američani na podlagi političnih preferenc uporabljajo nasilje drug proti drugemu,« so v skupni izjavi v ponedeljek sporočili Urad direktorja nacionalne obveščevalne službe (ODNI), zvezna policija FBI in Agencija za kibernetsko varnost in varnost infrastrukture.

Predvidevajo, da se bodo te aktivnosti nadaljevale na volilni dan in v prihodnjih tednih, najizrazitejši pa naj bi bili poskusi vplivanja na stališča v t. i. nihajočih državah. Poleg Rusije v tem smislu ostaja grožnja tudi Iran, so dodali. Obe državi sta v preteklosti zavrnili tovrstne očitke.

Sodišče zavrnilo tožbo proti Musku zaradi volilnega podeljevanja milijonov

Sodišče v Pensilvaniji je v ponedeljek zavrnilo tožbo demokratskega tožilca Larryja Krasnerja proti milijarderju Elonu Musku zaradi njegove volilne loterije, v okviru katere volivcem, ki podpišejo njegovo politično peticijo, daje možnost milijona dolarjev nagrade. Sodnik odločitve še ni pojasnil.

Lastnik medija X in podjetij SpaceX ter Tesla, ki podpira republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, je v začetku oktobra začel razdeljevati po milijon dolarjev nagrade domnevno naključno izžrebanim volivcem, ki so podpisali peticijo v podporo prvemu in drugemu amandmaju k ameriški ustavi. Amandmaja zagotavljata pravico do izražanja in nošenja orožja.

Zadnji govor Trumpa v Michiganu

Donald Trump je stopil na oder v Michiganu za svoj zadnji govor, množica ga je pričakala z vzkliki. Tukaj je zaključil tudi svoje kampanje v letih 2016 in 2020. Dejal je, da je težko izpeljati štiri shode v enem dnevu, a da se je izplačalo. Navzoče je vprašal, ali živijo bolje kot pred štirimi leti, na kar so se množice oglasile z glasnimi žvižgi, poroča BBC. »Moje sporočilo vam in vsem Američanom nocoj je zelo preprosto: ni nam treba živeti tako,« je dejal Trump.

V svojem zadnjem nagovoru, ki ga je sicer začel z zamudo, se je spet obregnil ob svojo protikandidatko Kamalo Harris in jo označil za lunatično predstavnico radikalne levice. Obregnil se je tudi ob celotno opozicijo ter svojim podpornikom dejal, da bo zmagal na volitvah. In da bo to politično največja zmaga v zgodovini države.

Trump je ob koncu govora na oder poklical člane svoje družine – pridružili so se mu sinova Eric z ženo Laro in Donald mlajši, hčerka Tiffany Trump s soprogom Michaelom Boulosom. V oči je nekoliko zbodla odsotnost starejše hčerke Ivanke Trump, ki je bila v prvem Trumpovem mandatu njegova svetovalka, ter soproge Melanie Trump.

Zadnji govor Kamale na »Rockyjevih« stopnicah

Svojo večtedensko serijo nastopov je Harrisova sklenila z razmišljanjem o kampanji, o kateri pravi, da je »združila ljudi iz vseh koncev države in pripadnike vseh slojev«. Mlade je pozvala k volitvam, saj ve, da bo potrebovala njihovo podporo, če bo hotela premagati Donalda Trumpa, poroča BBC. »Naš boj ni boj proti nečemu, pač pa za nekaj ... Končali ga bomo, kot smo ga začeli – energično, veselo, optimistično,« je v svojem govoru dejala Harrisova. 

Demokratska podpredsednica je v Philadelphii v zvezni državi Pensilvaniji, ki je ena od ključnih držav, shod končala na znamenitih stopnicah, ki se pojavijo v filmu Rocky. »To bi lahko bila ena najtesnejših tekem v zgodovini – pomemben je vsak glas,« je dejala. Omenila je tudi film in tisočim podpornikom dejala, da se tukaj na teh stopnicah poklanja tistim, ki začnejo kot poraženci in se povzpnejo do zmage.

Američani ne poznajo volilnega molka, tudi zato sta kandidata do zadnjega lahko nagovarjala volivce. 

Kandidata izenačena v nihajočih državah

Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah – to so Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Georgia, Arizona, Nevada in Severna Karolina –  izenačena, razlike med njima se gibljejo v okviru statistične napake.

Glede na to, da sta kandidata v ključnih zveznih državah izenačena, je težko napovedati, kdaj bo znano, kdo se bo januarja vselil v Belo hišo. Zmagovalca v ZDA tradicionalno razglasijo mediji, ko postane jasno, da je eden od kandidatov osvojil dovolj elektorskih glasov. Kandidata bosta današnje dogajanje spremljala vsak na svojem koncu države. Trump bo volil doma na Floridi in izide volitev spremljal s svojega posestva Mar-a-Lago. Harrisova, ki je že volila po pošti v Kaliforniji, pa bo imela volilni štab na Univerzi Howard v Washingtonu, kjer je diplomirala.

Raziskave javnega mnenja, ki se pri preteklih volitvah niso izkazale, se tudi tokrat niso mogle zediniti o izidu – nanj bo zato treba počakati do konca štetja glasovnic. To se lahko zavleče in povsem mogoče je, da se poražena stran ne bo strinjala z rezultatom. Vsaj ponekod v prestolnici Washington izložbe trgovin in lokalov že zabijajo z deskami, bolj so zavarovali tudi Belo hišo, kongres, nekatera ministrstva in podpredsedničino rezidenco.

Ob ameriški volilni drami dih zadržuje tudi svet, ki od demokratke Harrisove in republikanca Trumpa pričakuje zelo različno zunanjo politiko. Čeprav sta obe zadnji administraciji vsaj delno dosegli soglasje o kazenskih carinah na kitajske izdelke in spodbujanju domače proizvodnje.

Kako volijo Američani?

Američani predsednika ne volijo neposredno, temveč prek elektorjev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, odvisno od števila prebivalcev države. Za zmago na predsedniških volitvah mora kandidat osvojiti najmanj 270 od skupaj 538 elektorskih glasov. Američani danes volijo tudi vseh 435 članov predstavniškega doma, ki imajo dveletni mandat, ter tretjino senatorjev. Ti imajo šestletni mandat, vsaki dve leti jih na vrsto za volitve pride tretjina.

Glede na ankete bi lahko demokrati v predstavniškem domu, ki ga zdaj obvladujejo republikanci, dobili večino, medtem ko imajo v senatu več možnosti za prevzem večine republikanci. V 11 zveznih državah bodo volili guvernerje, poleg tega bo v 41 državah potekalo tudi 147 referendumov.

Nasprotniki podpredsednici v administraciji demokratskega predsednika Joeja Bidna očitajo veliko draginjo in velikanski migrantski naval, prejšnjemu republikanskemu predsedniku omejevanje pravice žensk do splava in sporno osebnost. Tako kot politiki so globoko razdvojeni tudi Američani. Nekateri v ZDA govorijo celo o vojni med spoloma: moški so bolj kot do zdaj za republikance, ženske za demokrate.

Ob 0:30 bomo začeli spremljati štetje glasov za ameriške volitve