Brez vizije rešitve konflikta med Zahodom in Rusijo

Kar nekaj analitikov je prepričanih, da se bo ameriška politika do Rusije in Ukrajine spremenila, ne glede na to, kdo bo zmagal na volitvah za predsednika ZDA. V grobem je, sodeč po predvolilnih izjavah obeh kandidatov, glavna razlika v njunih pogledih na ukrajinski konflikt v tem, da bi demokratka Kamala Harris nadaljevala dosedanjo politiko Washingtona in se z Moskvo ne bi pogajala brez sodelovanja Kijeva, republikanec Donald Trump pa je napovedal, da bi ob vrnitvi v Belo hišo v 24 urah končal spopade.

Tega, kako bi to naredil, do zdaj še ni razkril. A resnici na ljubo tudi sedanja administracija odhajajočega predsednika Joeja Bidna ni predstavila svoje vizije rešitve konflikta, tako kot je med predvolilno tekmo ni dosedanja podpredsednica ZDA in Trumpova tekmica. »Večina ameriških strokovnjakov za nacionalno varnost, vključno z zunanjepolitičnim moštvom predsednika Joeja Bidna, je dejala, da hočejo, da Ukrajina premaga Rusijo. A tega, kaj to pomeni, niso hoteli povedati. So pa pogosto rekli, da se mora o tem odločiti Ukrajina,« je v reviji Foreign Affairs zapisal zunanjepolitični veteran Richard Haass.

Dosedanja ameriška politika do Ukrajine bo po predsedniških volitvah drugačna, tudi če ne bo zmagal Trump, je prepričan Samuel Charap iz mnenjskega središča Korporacija Rand. »Politika ZDA do vojne se bo spremenila v vsakem primeru. To bi se zgodilo, tudi če bi ponovno izvolili Joeja Bidna,« je povedal za rusko opozicijsko novičarsko spletišče Meduza, ki je v domovini prepovedano. Premiki bi lahko bili večji, če bi se v Belo hišo vrnil republikanski kandidat, a kaj bo ta spremenil, si analitik ni upal napovedati. »Trump je nepredvidljiv. Hkrati je volilna retorika eno, politika pa je lahko popolnoma drugačna.«

Razvoj dogajanja na fronti, na kateri nevzdržno prodirajo napadalci, bi tudi morebitno administracijo Kamale Harris prisilil v spremembo dosedanjega pristopa k vojni v Ukrajini. FOTO: Afp

Republikanski kandidat je med predvolilno tekmo govoril, da svojega ukrajinskega načrta ne more razkriti, ker ga potem ne bi mogel uresničiti. Kakor so zapisali v ruskem dnevniku Kommersant, je mogoče predstavo o tem, kaj naj bi se skrivalo v Trumpovem načrtu, izluščiti zgolj iz izjav njemu bližnjih komentatorjev in republikanskega podpredsedniškega kandidata J. D. Vancea.

Ameriške volitve niso prioriteta

Če bo postal predsednik, bo Trump bržkone poklical tako v Moskvo kot v Kijev ter od ruskega in ukrajinskega kolega zahteval, naj takoj prekineta sovražnosti na frontni črti. »Po Vanceovih besedah ta načrt ne pomeni ameriškega priznanja ozemelj, ki si jih je prisvojila Rusija, predvideva pa, da se bo Ukrajina odrekla vstopu v Nato,« so ugotovili v Kommersantu. Ruski predsednik Vladimir Putin se je julija odzval na Trumpove izjave, da hoče končati vojno v Ukrajini: »Mi jih jemljemo resno.« Njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je pred kratkim povedal, da za Kremelj ameriške predsedniške volitve »niso v prioritetnem interesu«.

Drastična sprememba bi lahko koristila Kijevu

Analitik Charap je dejal, da bo razvoj dogajanja na fronti, na kateri nevzdržno prodirajo napadalci, tudi morebitno administracijo Kamale Harris prisilil v spremembo dosedanjega pristopa. Po drugi strani je v zadnjih mesecih tudi ukrajinsko vodstvo spremenilo svoja neomajna načela.

»Dojemajo, da vojne ni mogoče končati samo z vojaško rešitvijo. Prav tako ne upajo več, da bo konflikt rešen zaradi upora v Rusiji ali da bo zaradi sankcij rusko gospodarstvo propadlo,« je dodal Charap. Kitajska je predlagala že tri mirovne načrte za Ukrajino, ZDA še nobenega, a bodo to po besedah ameriškega analitika morale slej ko prej storiti: brez dialoga z Moskvo ne bo šlo, a pri tem mora sodelovati tudi Kijev.

Nekateri evropski komentatorji opozarjajo, da spremembe v ameriški politiki do Ukrajine za staro celino nemara ne bodo razveseljive. »Tudi če bo na volitvah zmagala Kamala Harris, lahko reče evropskim zaveznikom, da je to ne nazadnje njihov problem, da bodo morali sami poskrbeti za podporo Ukrajini. A predvidevam, da nam bo za to dala čas. To bo delala postopoma,« je v pogovoru za televizijo Euronews posvaril direktor belgijskega mnenjskega središča Inštitut Egmont Sven Biscop.

Volitve v živo: