Zdravstveno osebje potrebuje tudi povratne informacije pacientov

Zdravstveni sistemi so čedalje bolj digitalizirani, zaradi česar narašča tudi količina podatkov o pacientih in poteku zdravljenja.­ To prinaša številne priložnosti­ za učinkovitejše obravnave in omogoča zdravstvenemu osebju bolj informirano sprejemanje odločitev. Vendar je pomembno,­ da si podatkov ne izmenjuje samo osebje, ampak da prejema povratne informacije tudi od pacientov.

Za uveljavitev na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave (NaVTeZ), katere namen je tudi izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev in pacientovo povečanje zadovoljstva s storitvami, je nujno pridobivanje povratnih informacij od njih. In to tako o kakovosti zdrav­stvene obravnave kot o rezultatu zdravljenja oziroma o posameznikovem življenju po obravnavi. Podatke zbirajo s posebnimi vprašalniki (t. i. pacientovo poročilo o izidih zdravljenja), ki so oblikovani za vsako diagnozo posebej. V praksi sta med glavnimi izzivi po tem, ko so vprašalniki pripravljeni in v ustrezni obliki, da omogočajo standardizirano zbiranje informacij, slaba odzivnost pacientov pri izpolnjevanju teh vprašalnikov ter premalo motivacije osebja za zbiranje informacij.

Slovenija je zgled

Odgovore na to so iskali strokovnjaki iz zdravstvene prakse, akademskih krogov, gospodarstva in oblikovalci politik, predstavniki konzorcija 27 partnerjev iz desetih držav, ki so se povezali v evropskem projektu Improve. Namen projekta, ki je financiran iz programa EU za raziskave in inovacije Horizon (Obzorje), je povečati učinkovitost digitalnega zdrav­stvenega varstva, in to z uporabo podatkov, ki jih posredujejo pacienti. Osredotočajo se na področja oftalmologije, onkologije, srčnožilnih bolezni, kroničnih vnetij in nevrologije.

V projektu menijo, da če bo zdravstveno osebje pri sprejemanju odločitev o zdravljenju posameznika bolj vključevalo njegove povratne informacije, bodo rešitve bolje odgovarjale njegovim dejanskim potrebam. Zbrane informacije bodo dobrodošle tudi pri zdrav­ljenju drugih bolnikov z enakimi boleznimi, pri oblikovanju ter implantacijah novih medicinskih pripomočkov, da bodo bolje ustrezali bolnikovim pričakovanjem in potrebam. Vse to prinaša učinkovitejše zdravljenje, kar vpliva tudi na stroške za zdravstvene storitve.

Praksa kaže na slabo odzivnost pacientov pri izpolnjevanju ­vprašalnikov. FOTO: Črt Piksi/Delo

»V EU moramo bolje izkoristiti podatke o pacientih, ki jih pridobivamo pri njihovi obravnavi, kajti zdaj jih uporabimo samo od tri do pet odstotkov. To moramo izboljšati. Pogoj za to je, da vse te podatke začnemo zbirati v standardizirani obliki, hkrati moramo začeti bolj poslušati paciente. Slovenija je na tem področju precej naredila in je primer dobre prakse,« je povedal predstavnik projekta Frans Folkvord.

Kot je predstavila Nina Remškar z ministrstva za zdravje, je delovna skupina, ki jo je lani imenovala ministrica Valentina Prevolnik Rupel, izbrala terapevt­ska področja in diagnoze, pri katerih bi lahko poleg kliničnih izidov zdravljenja začeli uporabljati tudi pacientova poročila. Izbrane so bile diagnoze znotraj kardiologije, ortopedije, oftalmologije in onkologije, za katere bi zbirali pacientove povratne informacije, nato je bilo treba izbrati ustrezne vprašalnike za vsako diagnozo posebej ter jih pripraviti za uporabo pacientov v Sloveniji. V onkologiji so imeli vse to že razvito. Naslednji korak je digitalizacija vprašalnikov z uporabo standarda openEHR, ki bo omogočil integracijo v osrednji zdravstveni podatkovni sistem (zVem). Ob tem je cilj ponuditi rešitev, ki bo tako za paciente kot za zdravstveno osebje enostavna za uporabo.

Klic osebja spodbudi bolnike

Izkušnje kažejo, da je odzivnost pacientov slaba. Samo pet odstotkov onkoloških bolnikov odgovori na vprašalnik, ki ga dobijo v izpolnjevanje po letu dni od obravnave. V ortopedski bolnišnici Valdoltra, v kateri zbirajo povratne informacije od pacientov zadnji dve leti in pol, je drugače. To so dosegli tako, da sami kličejo bolnike ter jim zastavijo vprašanja iz vprašalnika o izidih zdravljenja in kakovosti živ­ljenja po zamenjavi kolka. Kot so pojasnili, takoj po obravnavi poda odgovore 92 odstotkov pacientov, po šestih mesecih se jih odzove še polovica, po 12 mesecih nekaj več kot tretjina. Kot so pojasnili, zbrane podatke takoj evalvirajo, pripomnili so, da pacient v to nima vpogleda.

Udeleženci dogodka so se strinjali, da so osebni stiki zdrav­stvenega osebja s pacientom za pridobivanje teh podatkov lahko ključni, kar bi še bolj obremenilo zaposlene. Vprašalniki bi dobili dodatno težo, če bi bili določeni tudi cilji, koliko pacientov naj bi odgovorilo, predvsem pa je tako pacientom kot osebju treba pojasniti, zakaj so tako zbrane informacije pomembne zanje.

Kot je poudaril Bogi Eliasen s københavnskega inštituta za študije prihodnosti, je pri merjenju izidov zdravljenja pomembno, da pacientom z vprašalniki zastavljamo prava vprašanja, iz katerih bo resnično mogoče dobiti informacije, ki jih bo osebje lahko koristno uporabilo pri nadaljnji učinkovitejši obravnavi pacienta, od katerega so podatke prejeli, pa tudi širše, pri zdravljenju ljudi z enakimi diagnozami. Drugo je, kako pacientom približati vprašalnike, da bodo lahko kolikor je mogoče enostavno odgovarjali, kar je lahko priložnost za povečanje odzivnosti.

V projektu Improve bodo iskali odgovore na vse to, rešitve, ki jih bodo preizkusili s pilotnimi projekti, pa bo nato treba prenesti v prakso, »kar je pogosto izziv«, je dejal Eliasen in dodal, da je v Sloveniji zaradi majhnosti države ter na drugi strani digitalne in sistemske zrelosti to enostavneje kot kje drugje, kar je smiselno izkoristiti.