Do boljšega zdravstvenega sistema samo z vključitvijo vseh deležnikov

Pot, ki nas lahko pripelje do boljšega zdravstvenega sistema, je bila tematika osrednjega pogovora na poslovni konferenci Zdravje 2024: Vitalen sistem, zdrav človek, ki jo danes organizira medijska hiša Delo v sodelovanju z GZS. Z moderatorjem Anžetom Droljcem, direktorjem poslovnega razvoja v podjetju Better, sta o tem razpravljala doc. dr. Eva Turk, višja raziskovalka v Centru za digitalno zdravje in socialne inovacije Univerze za aplikativne znanosti St. Pölten, in Paul van der Wijk, programski direktor na Univerzi v Groningenu, ki je tudi nadzornik v več zdravstvenih ustanovah in svetovalec nizozemskega Neodvisnega zdravstvenega sistema.

Kako zdrav je človek, je odvisno od različnih dejavnikov: 20 odstotkov od genetske zasnove, 20 odstotkov od tega, kje živi, 40 odstotkov od življenjskega sloga in 20 odstotkov od zdravstvenega sistema. Pri tem šest odstotkov predstavlja dostopnost do zdravstva in v povezavi s tem bo ključni izziv v prihodnjih 15 letih pomanjkanje usposobljenega kadra. Tega se moramo zdravstveni sistemi zavedati in ukrepati.

Nujna enostavna uporaba digitalnih rešitev

Eva Turk, ki ima številne izkušnje iz tujih zdravstvenih sistemov, je izpostavila pomen digitalizacije zdravstva za njegovo kakovost in učinkovitost. »A sama po sebi ne bo prinesla učinkov, če ne bomo spremenila miselnosti. Pri tem je nujno sodelovanje vseh deležnikov in v Sloveniji vidimo, da nam na tem področju nekaj manjka, narediti moramo korak naprej, sodelovati vsi in učinkoviteje,« je poudarila.

Paul van der Wijk, ki je pohvalil digitalno hrbtenico slovenskega zdravstva, kar je odlično izhodišče za nadaljnjo gradnjo, na Nizozemskem to še gradijo, se je strinjal, da je sodelovanje ključno. Ob tem pa opozoril, da je nujno vključiti tudi bolnike, ki morajo biti vešči uporabe digitalnih orodij. Nizozemska izkušnja iz ene od bolnišnic je, da je na začetku samo deset odstotkov pacientov uporabljalo elektronske zdravstvene kartone. Po enem tedni izobraževanja se je delež povečal na 35 odstotkov in na koncu na 70 odstotkov. Eva Turk je pomen usposobljenosti uporabnikov in tudi enostavnost uporabe digitalnih orodij predstavila s primerom iz Norveške. Tam je zelo razvita telemedicina, javno zdravstvo je v osnovi organizirano tako, da imajo posamezniki, predvsem z določenimi boleznimi, doma tablice, s katerimi lahko samo z enim klikom dobijo video povezavo z zdravstvenim centrom. Skozi pogovor tam ocenijo, kakšno pomoč potrebuje pacient.

Po besedah Paula van der Wijka merjenje učinkov zdravljenja, torej analiziranje kliničnih izhodov pacientov ter posredovanje povratnih informacij nazaj v ustanove prinaša rezultate, kakovost storitev se izboljšuje. Izziv in tema diskusij pa je, ali se z rastjo kakovosti povečujejo tudi stroški. Podatki kažejo, da je ravno obratno.

Odgovornost tudi na pacientovih plečih

Ob tem je Eva Turk opozorila tudi na pomen odgovornosti pacienta na učinke zdravljenja. »Pomembno je vključiti paciente, povečati zdravstveno pismenost, da se bodo bolniki zavedali svoje odgovornosti, saj je po zdravljenju najbolj od njih odvisno, kakšen bo končni učinek zdravljenja,« je dejala. Strokovnjak iz Nizozemske se je strinjal in pripomnil, da je pri tem ključno, da so pacienti vključeni tudi v digitalizacijo zdravstva in da so rešitve pri tem enostavne za uporabo ter da se zagotovi odzivnost osebja na drugi strani.

»V Sloveniji je treba povečati tudi digitalno pismenost zdravstvenega osebja, digitalne rešitve pa uvajati samo v sodelovanju z njim. Samo tako bodo lahko odgovorile na dejanske potrebe in jih bo osebje tudi ustrezno sprejelo. Zdaj jih razumejo pogosto predvsem kot dodatno delo, pri čemer pa obstajajo posamezniki, intuziasti, ki se vključujejo v razvoj na tem področju. Pri uvajanju digitalizacije ni največja težava denar in podobno, ampak v prvi vrsti uporabniki, tako v zdravstvu kot pri bolnikih. Na tem področju se moramo močno izboljšati. Zdravstveno in digitalno pismenost v praksi moramo pripeljati bližje ljudem, jih ozaveščati zunaj zdravstvenih institucij. Z informacijami moramo iti tja, kjer je največ ljudi, v okolje trgovinskih centrov in podobno,« predlaga Turkova.

Pol poln in ne pol prazen kozarec

»Zelo velika težava je, da na sisteme in spremembe vedno gledamo z negativnega vidika. Kaj gre narobe. To moramo obrniti, se vprašati, kaj smo naredili dobro in kaj še lahko izboljšamo,« je še pripomnil van der Wijk in izpostavil tudi pomen kompetentnega finančnega vodenja zdravstvenih ustanov. Dejstvo je, da se bo v prihodnje način financiranja zdravstva spremenil, pomembno bo razmisliti, kako izvesti to finančno tranzicijo, v kar morajo biti odgovorno vključeni ne samo odgovorni v zdravstvenih ustanovah, ampak tudi politika.

Pri vzpostavljanju zdravstva, temelječega na vrednosti, gre predvsem za sodelovanje. Pri tem je treba biti odprt za različne poglede, to je še toliko bolj ključno, če se nekje zatakne in obtičimo. Dejstvo je, da rešitev, ki delujejo v tujini, ne moremo neposredno pripeljati v slovenski sistem, ampak je treba upoštevati tudi lokalne značilnosti. Pri digitalizaciji pa upoštevati, da vključujemo vse deležnike, s čimer bo tudi denar, ki bo temu namenjen, porabil učinkoviteje, je povzela Eva Turk.

Paul van der Wijk se je strinjal: Vključiti je treba paciente, vedeti morajo kaj se dogaja. Na Nizozemskem je tako. Če govorimo o digitalizaciji pa vsi uporabniki natančno vedo, kaj potrebujejo in želijo. Povabite jih k sodelovanju, je pozval.

Anže Droljc je ob tem izpostavil, da bi digitalno pismenost zdravstvenega osebja zagotovili tudi s tem, da bi uvedli ustrezne vsebine na fakultete in tudi v zdravstvene ustanove. »Če uporabniki poznajo trende, vidijo prednosti, ki jih digitalna orodja prinašajo, bodo bolj odprti in jih bodo sprejeli in hoteli imeti v praksi. Vsi skupaj moramo na pot preobrazbe zdravstva.«