Svež veter na področju mlade literature

Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) izdaja revijo za uveljavljajoče se avtorje Mentor, ki izhaja že od leta 1978, ustanovila pa sta jo Peter Božič in Dragica Breskvar. Pred kratkim je revija dobila novo glavno urednico. Medtem ko mesto odgovorne urednice še naprej zaseda Barbara Rigler, je Aljošo Harlamova, ki je z revijo delal od leta 2007, od leta 2009 je bil urednik za kritiko, od leta 2014 pa glavni urednik, nasledila Selma Skenderović.

Pisateljica, predsednica sekcije Mladi Pen pri slovenskem centru Pen ter študentka slovenščine in primerjalne književnosti napoveduje, da bo večina stvari ostala takšnih, kot so, kljub temu pa na podlagi lastnih zaznav, opažanj, izkušenj in ocen obljublja nekaj konceptualnih sprememb.

Pomen povratnih informacij

Tako bo v reviji odslej med drugim poudarek na manjšinski književnosti, vsaj priseljenski, denimo s pogovori s priseljenskimi pisci in piskami, potem na afriški, z recenzijami knjig tamkajšnjih avtorjev, ki jih izdajajo manjše založbe in o katerih denimo piše Aleksandra Gačić, in književnosti LGBT, na kar med drugim računa s kolumnami Suzane Tratnik. Te tri književnosti je vzela v fokus, ker med manjšinskimi najbolj izstopajo, to je nastajajo in so vidne, pa tudi iz praktičnih razlogov, saj se z njimi kar nekaj ljudi redno ukvarja. »Bomo videli, ali bo to ljudi zanimalo,« dodaja Selma Skenderović, hkrati pa poudarja, da to tako ali tako že sodi v Mentorjev koncept ukvarjanja z obrobnim.

Možnost za polnokrvno spoznavanje drugega

Naročniki revije so sicer večinoma starejši (dolgotrajni naročniki) in pa mladi, ki jim je revija namenjena. Cilj nove glavne urednice je zato povečati število naročnin, jih denimo razširiti na šolske knjižnice, pa tudi knjigarne. Nekatere so s slovenskimi literarnimi revijami že zdaj dobro založene, vendar med njimi ni Mentorja. Drži sicer, da gre za druge vrste revijo, kot sta denimo Literatura in Sodobnost.

Poleg tega si Selma Skenderović želi širitve v kraje, predvsem zunaj Ljubljane, pa tudi, da bi tisti, ki se šele srečujejo s pisanjem, objavljali v Mentorju ter izkoristili najboljše, kar po njenem ponuja: komentar in povratno informacijo, ki jim pomagata pisanje piliti in brusiti ter jih tako pripraviti, da ga nekoč tudi izdajo. Sama je z revijo prvič prišla v stik prav prek Festivala mlade literature Urška, na katerem je zmagala s kratkimi zgodbami, te pa so pozneje, leta 2022, izšle v zbirki Zakaj molčiš, Hava?.

Postavljanje in ohranjanje standardov

Takrat še neuveljavljena, a obetavna pisateljica je pravkar objavila romaneskni prvenec In če vsi pozabijo pri Cankarjevi založbi. V svojem pisanju se, kot pravi, ukvarja z večino reči, s katerimi se ukvarja JSKD, kot je denimo natečaj Sosed tvojega brega. Kot je dodala, si želi še, da bi kritike, objavljene v Mentorju, pisali še neuveljavljeni pisci ter nanje prejeli komentarje, poudarja pa tudi pomen večjega angažmaja oziroma aktivacije na družbenih omrežjih.

»Revija Mentor ima v slovenskem literarnem prostoru pomembno vlogo, saj uvaja vanj mlade avtorice in avtorje, nove generacije in glasove, med njimi je nenazadnje tudi Selma Skenderović, ki ji želim, da revijo povede naprej. Pred sabo ima veliko izzivov; predvsem si mora literarna revija vedno znova najdevati nove bralce, odpirati nove teme in nove oblike, s katerimi ostaja aktualna in zanimiva,« je povedal dolgoletni glavni urednik Mentorja Aljoša Harlamov, tudi donedavni glavni urednik Cankarjeve založbe, ki je izredno užival v vodenju uredništva, dokler je to lahko opravljal profesionalno in zavzeto.

Dodal je, da zlasti to velja za revijo, ki je »namenjena mentoriranju, postavljanju profesionalnih standardov in spremljanju širokega dogajanja v kulturi, umetnosti in JSKD. Po drugi strani pa mora nenehno braniti: že omenjene visoke standarde v poplavi površnosti in površinskosti, pa tudi kulturnonovinarske, polliterarne oblike, ki izginjajo iz javnega prostora, kot so potopis, kritika poezije, poezija in dramsko besedilo.

Mentor sicer izide štirikrat na leto, od tega je ena številka tematska. Letošnja tema je prostori knjig; vsakoletno navadno predstavijo na treh letnih dogodkih. Tudi s temi želijo letos seči iz prestolnice.