Zaradi kulture strahu malo prijav nasilja

V javnosti so se pred dnevi pojavile informacije o domnevnem nasilju na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Primer že preiskuje policija, postavlja pa se vprašanje, zakaj je ob takih dogodkih vedno znova prezrt protokol, ki določa, kako je treba ukrepati ob opozorilnem nevarnem dogodku (OND).

V ljubljanskem kliničnem centru so v petek potrdili, da so bili seznanjeni z domnevnim nasiljem nad pacientom Nevrološke klinike UKC v Ljubljani, ki naj bi se zgodilo 20. avgusta. Po posvetu s službo za korporativno varnost so dogodek takoj, ko so zanj izvedeli, prijavili policiji. »Opravili bomo razširjen varnostni pogovor in po presoji uvedli izredni strokovni nadzor,« so v petek zagotovili v UKC, včeraj pa se je z zadevo seznanil tudi strokovni svet.

Od dogodka pa do ukrepov je torej minilo več dni. Navodila o OND določajo, da bi moral UKC Ljubljana ministrstvo za zdravje o dogodku obvestiti predvidoma v 48 urah, a je namesto tega ministrstvo prosilo Nevrološko kliniko za pojasnila in odgovorne pozvalo, naj izvedejo potrebne interne postopke in aktivnosti za čimprejšnjo razjasnitev okoliščin. Vodstvo klinike so prosili tudi, naj ponovno pregleda vse protokole in interna navodila, »da se v primeru kakršnegakoli nasilja ukrepa takoj ter paciente zaščiti«.

Žal prijave nasilja ne pridejo pravočasno do vodstva in to se je po besedah Francija Gerbca, podpredsednika Zveze organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), očitno zgodilo tudi na Nevrološki kliniki UKC. Vodstvo bi moralo biti po njegovem mnenju o zadevi obveščeno takoj, a ni bilo. Vprašal se je še, zakaj o dogodku niso takoj poročali ministrstvu.

Rešitev v novem zakonu

V nastajajočem zakonu o varnosti in kakovosti v zdravstvu bodo predstavniki ZOPS kot člani delovne skupine predlagali, da se preiskave varnostnih incidentov organizirajo tako, kot je to organizirano v Angliji. A po Gerbčevih besedah bo pri nas težko prebiti fronto nezaupanja. Ljudje si namreč ne upajo govoriti, ne upajo si o tem poročati. V tujini je tudi veliko anonimnega poročanja, a to pri nas velikokrat ni učinkovito, saj se odzivi vodilnih zgodijo šele, ko za zadeve izve javnost.

»To je nedopustno. Opisano dogajanje jasno kaže na kulturo molka, ki ni naklonjena temu, da bi se o teh stvareh normalno pogovarjali. V ozadju tega pa je kultura strahu, kultura obtoževanja ter kultura kriminalizacije vsake napake in to je treba prekiniti,« je poudaril Gerbec. Opozoril je na zelo malo prijavljenih OND: leta 2002 je bilo sedem prijav, leta 2022 105. Po oceni ZOPS pa je takih dogodkov najmanj 20.000 na leto, a tragedija je v tem, da podatki o njih praviloma ne pridejo do ministrstva in ZZZS, četudi jih marsikje bolnišnice skrbno beležijo, a je ukrepanje omejeno.

Zakon o kakovosti in varnosti, ki še nastaja, po besedah dr. Tomaža Schare, člana odbora za varnost in kakovost v ZOPS, »ne bo usmerjen neposredno v odkrivanje nevarnih dogodkov, ampak naj bi prinesel nenehno izboljševanje in učenje iz napak.«

Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze, je dodal, da bo poleg tega zakona treba pripraviti še zakon o nekrivdni odškodnini in iz kazenskega zakonika izvzeti ali drugače formulirati člen, ki kriminalizira zdravniške napake. »Če so zdravniške napake omenjene v zakonu, ki regulira najhujša kazniva dejanja, menimo, da ni spodbudno in ne prekinja omenjene kulture molka in strahu,« pravi. Zdaj se namreč takoj začne iskati krivec, namesto da bi napako poskušali razumeti. Ta je morda tudi posledica napačnega načrtovanja v sistemu, v katerem lahko sodeluje več deset ljudi, je pojasnil Cuzak.

ZOPS je na upravnem odboru že obravnaval smernice ministrstva za zdravje za zdravstvo za prihodnji dve leti. V njih je tudi obsežno poglavje o kakovosti in varnosti, a je pomanjkljivo, saj ne predvideva sprejetja zakona s teh področij. Dokument ministrstva predvideva tudi uvajanje plačevanja po izidu zdravljenja, ne pa po številu obravnav, kot velja danes. Dobiš, kar meriš in plačaš, pravijo. Poleg meritev izkušenj pacientov (raziskava PREM, kratica za Patient Reported Experience Measures) za vsako bolnišnico in tudi za številne klinične oddelke, kar bo javno prvič predstavljeno na konferenci (14.9.) in dnevih odprtih vrat v zdravstvenih ustanovah (15.9.), si želijo pravilne umestitve merjenja izidov (raziskava PROM, kratica za Patient Reported Outcome Measures) za posamične zdravstvene posege. Prav uvedba PROMov in z njimi povezanega Na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave (kratica NaVTeZ) je, po prepričanju ZOPS, lahko dolgoročna vizija slovenskega zdravstva.