Zakon o medijih v medresorski razpravi: Več sredstev, o koncentraciji Akos

Ministrstvo za kulturo je težko pričakovani predlog zakona o medijih – kar dvajset let bistvenih sprememb namreč ni bilo – poslalo v medresorsko razpravo. Kot je razvidno iz dopisa, objavljenega na portalu e-demokracija, kjer odločevalci objavljajo predloge predpisov, pričakujejo pripombe do 27. maja. Neuradno je bilo že pred dvema mesecema slišati o koalicijskih usklajevanjih. 

Časovnica, ki so jo predstavili ob javni razpravi zakona o medijih, pa predvideva potrjevanje predloga na vladi še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami. 

Ali bo besedilo do takrat doživelo še kakšne spremembe, ni znano, saj so avtorji zakonodaje ves čas navajali, da bodo upoštevali utemeljene pripombe. Tako je v novem objavljenem besedilu predloga zakona o medijih vključenih že več sprememb, prav tako že vključuje rešitve nedavno sprejetega, a veljavnega evropskega akta o svobodi medijev. 

Zakon o medijih še pomladi na vlado

Spremenjeni so obseg, pridobivanje in uporaba podatkov o medijih ter vodenje prenovljenega razvida medijev, ki naj bi zagotovil popolno transparentnost lastništva in financiranja medijev s strani oseb javnega prava. Izdajatelji medijev bodo dolžni tudi razkrivati vsako dejansko ali potencialno nasprotje interesov, ki bi lahko vplivalo na celovito obveščanje javnosti. Razkritje mora biti objavljeno na način, ki je jasno razumljiv in dostopen javnosti. Vse omenjeno pa je tudi med pogoji – teh je še več – za prejem državne pomoči.

Te po novem ne bodo več omejene samo na sofinanciranje programskih vsebin v medijih. »Po novem predlogu bo mogoče spodbujati tudi razvojne projekte v medijih,« piše v objavljenem predlogu, pri čemer predlog zakona predvideva posebne sheme državnih pomoči z namenom uresničevanja javnega interesa na področju medijev za tiskane medije in digitalni prehod, digitalne medije in za ustanovitev medijskih zagonskih podjetij. 

Dodelitev finančne podpore iz tega člena je pogojena z vrsto kriterijev, shemo državne pomoči pa mora predhodno odobriti evropska komisija.

Koliko sredstev bo izplačanih v okviru omenjenih državnih shem, tako še ni jasno, v opisu finančnih posledic za leto 2026 sicer na ministrstvu za kulturo navajajo višino šestih milijonov evrov. 

Nad preveliko koncentracijo, ki bi bistveno ogrožala javni interes na področju medijev, bo skladno z določbami akta o svobodi medijev bdela agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ne pa torej več agencija za varstvo konkurence (AVK) – tega so se branili. Zakon tu zastavlja le grob okvir – določa sicer, kdaj je potrebna priglasitev in kdaj Akos lahko ukrepa sam. A točno metodologijo presojo koncentracije naj bi Akos še določil. Prav tako Akos pridobiva pristojnost nadzora nad novouvedenim področjem umetne inteligence v medijih.

Regulatorji še naprej ne bi nadzirali

Povsem umaknjen pa je predlog za ustanovitev nacionalnega sveta za medije, ki je bil v prvem predlogu vpleten tudi v presojanje koncentracije lastništva. 

Skladno z evropskim aktom o svobodi medijev so določeni tudi zavezanci za poročanje o državnem oglaševanju, pri čemer je na področju državnega oglaševanja – to bi lahko zadevalo tudi podjetja v državni lasti – umaknjeno obvezno soglasje vlade za kampanje nad 50.000 evrov. Vlada bo na predlog Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje le sprejela priporočila za izvedbo državnega oglaševanja, s katerimi se določijo minimalni standardi načrtovanja in izvedbe oglaševalskih kampanj. 

Sporne ideje Golobovega kroga o vplivu na medije