Zakon o medijih še pomladi na vlado

Novi zakon o medijih, ki ga je ministrstvo za kulturo konec lanskega leta poslalo v javno razpravo, naj bi po neuradnih podatkih po vnosu nekaterih popravkov začeli usklajevati tudi v koaliciji. »Prispele pripombe analiziramo in jih smiselno upoštevamo pri pripravi zakona,« so o tem, katere pripombe iz javne razprave so upoštevali, skopo povedali na ministrstvu za kulturo, kjer jih pred potrjevanjem zakona na vladi – predvidoma še pomladi – čaka še veliko dela. So nam pa odgovorili, da so dobili pripombe skoraj 250 različnih subjektov.

Nekatere od pripomb oziroma nasprotovanj je sicer presekal pred dvema tednoma sprejeti akt o medijski svobodi, ki v uporabo prihaja postopno, a je za države članice zavezujoč. Tako bo vsaj del nadzora nad koncentracijo lastništva, če ne celotnega, morala prevzeti agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Za to je bila do zdaj zadolžena agencija za varstvo konkurence (AVK), ki pa je imela številne zadržke do svojih zadolžitev.

V novem predlogu jih je razburjalo tudi novo posvetovalno telo, nacionalni svet za medije, ki bi sodeloval tudi pri presojanju prevelike koncentracije. Ostalo javnost pa je to zmotilo predvsem zato, ker bi se glede na imenovanje vseh sedmih članov v državnem zboru ta organ lahko povsem spolitiziral.

Regulatorji še naprej ne bi nadzirali

Veliko pričakovanj o zakonu o medijih so tako novinarji (Društvo novinarjev Slovenije) kot založniki (medijska zbornica na Gospodarski zbornici Slovenije) izrekli tudi glede opredelitve, s koliko sredstvi bo država pomagala medijem oziroma novinarstvu, saj je bila v osnutku višina vezana na najmanj štiri odstotke pobranih sredstev iz RTV-prispevka. Prevladuje namreč ocena, da je to preveč negotovo, saj je višina RTV-prispevka politično preveč vroča tema. Prav tako raje kot o zvišanju RTV-prispevka politika razpravlja o njegovi ukinitvi. Kaj bi torej to pomenilo za druge, se sprašuje zainteresirana javnost. A po drugi strani ministrstvo za finance nikakor ni naklonjeno vpisu konkretnih finančnih zavez v zakone.

Vroča razprava se obeta tudi o tem, koliko sredstev naj prejemajo mediji, ki izdajajo programe s statusom posebnega lokalnega ali regionalnega pomena, saj stroka že dolgo poudarja, da so se ti televizijski in radijski programi večinoma povsem izrodili in ne služijo več svojemu namenu.

Ključni namen zakona in tudi akta naj bi bila tudi zagotovitev večje transparentnosti, tako pri lastništvu medijev kot državnih sredstev, ki jih prejemajo mediji. To naj bi bilo od zdaj javno, vlada pa naj bi celo potrjevala oglaševalske kampanje ministrstev in organov v sestavi nad 50.000 evrov. Občine ta dodatna omejitev ne bo zadevala, tako kot najverjetneje tudi podjetij v državni lasti ne.

Sporne ideje Golobovega kroga o vplivu na medije