V nadaljevanju preberite:

Tudi z drobitvijo lastniških deležev, ki jih formalno obvladujejo različni, a povezani posamezniki ali podjetja, smo ob neodzivnosti regulatorjev – agencije za varstvo konkurence, inšpektorata za medije ter agencija za komunikacijska omrežja in storitve – dobivali vse večje medijske koncentracije. Na to nas opozarja tudi evropska komisija v letnem poročilu o stanju pravne države v posameznih državah članicah.

»Tri desetletja razvoja medijev v Sloveniji so pomembno zaznamovali izhodiščna privatizacija, poznejši medijski prevzemi in združitve ter slepomišenje regulatorjev in s tem povezana pasivna regulacija. Zdaj se ti problemi zdijo še globlji,« pravi Igor Vobič, profesor novinarskih študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Kakšen je nov predlog za regulacijo in zakaj mu regulatorji nasprotujejo? Kako je v Nemčiji?