Sheme državne pomoči obljubljene, a neznank še veliko

Pred mednarodnim dnevom svobode medijev, ki ga obeležujemo 3. maja, je pogled – po zaključku javne razprave – znova uprt (tudi) v nov zakon o medijih. Pričakovanja so bila vsaj nekaj časa visoka. Bo res prinesel nujno potrebne spremembe, na katere že vrsto let opozarjajo novinarji in medijske hiše? Javna razprava je trajala do 31. januarja letos. 

Pogoji in razmere za delo se v slovenskih medijskih hišah poslabšujejo, veliko je prekarnega dela, naklade tiskanih medijev padajo, število redno zaposlenih novinarjev se zmanjšuje, zapirajo se lokalna in tuja dopisništva. Z novimi tehnologijami se je spremenila celotna medijska krajina. Predlog zakona o medijih, ki je nastal na Direktoratu za medije na ministrstvu za kulturo, je bil predstavljen kot sodoben in ambiciozen. Bo res »rešil« slovensko novinarstvo, enega od stebrov demokracije, kot ga, ko jim to ustreza, radi imenujejo odločevalci?

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so skupaj s Sindikatom novinarjev Slovenije (SNS) danes pripravili okroglo mizo, na kateri so skušali najti odgovore na vprašanja, ali bo nov zakon o medijih res prinesel za domačo medijsko krajino nujno potrebne spremembe. Zakon je trenutno v koalicijskem usklajevanju, je povedal Lenart J. Kučić, svetovalec ministrice za kulturo.

Predvidoma naj bi zakon na vlado prišel do poletja, večjih vsebinskih dilem naj ne bi več pričakovali. Lenart J. Kučić je poudaril, da bo nov zakon med drugim prinesel spremembo razvida, pravno podlago za sheme državnih pomoči, povečanje financiranja, vse naj bi šlo v smeri državne pomoči medijem, a o konkretnih številkah predstavnika ministrstva – na okrogli mizi je sodeloval tudi Jernej Štromajer z ministrstva za gospodarstvo – še nista mogla govoriti, prav tako ne, kdaj se bodo vzpostavile sheme za pomoč medijem.

Novinarstvo v hudi finančni krizi

V DNS vztrajajo, da je treba sprejeti zakon, ki bo odgovoril na dejanska vprašanja obstoja in prihodnosti novinarstva kot takega. Na ministrstvo so podali zajeten sveženj priporočil in komentarjev v sklopu javne razprave.

»Več kot očitno je, da je novinarstvo v Sloveniji v hudi finančni krizi. Še posebej zaradi predvolilnih zavez, ki jih je dala trenutna vlada, zato vztrajamo, da se morajo z novim zakonom sprožiti tudi ustrezni finančni mehanizmi, ki bodo zagotavljali ne samo preživetje novinarstva, ampak zagotavljali kakovostno vsebino, zaposlovanje novinark in novinarjev. Vse to je ključnega pomena za delovanje in razvoj družbe v trenutnem svetu. Enostavno ne verjamemo, da se na institucionalni ravni ne da vzpostaviti nujnih finančnih shem pomoči, ki bodo zagotavljale delovanje novinarstva v Sloveniji,« je poudaril predsednik DNS Gašper Andrinek.

Nujna bi bila sistemska ureditev financiranja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Časi za medije oziroma novinarje niso rožnati, niti v nacionalnih radiotelevizijskih hišah. Pred nekaj dnevi se je zgodila cenzura na italijanski radioteleviziji, poljska TVP se komaj pobira po osmih letih vladavine stranke Zakon in pravičnost, v ZDA medijske hiše odpuščajo novinarje.

Gašper Andrinek meni, da se nahajamo na eni izmed številnih točk preloma, ki jih je novinarstvo že doživelo, in da sta vsaj v tem trenutku poklic in poslanstvo ogrožena. A v luči Gaze, Ukrajine, vseh lažnih novic, ki z novodobnimi mediji pridejo do ljudi, kakovostno novinarstvo še nikoli ni bilo tako zelo pomembno, kot je zdaj. 

»Zaradi številnih balastnih ne-vsebin, ki nas obdajajo, vseh mogočih dezinformacijskih kampanj in načrtnega ščuvanja proti cehu, je kakovostnemu novinarstvu težko prodreti. Je pa dejstvo, da še vedno obstaja, a treba ga je poiskati. Ob tem bi znova poudaril, da moramo novinarke in novinarji premostiti svoje meje in spoznati, da drug drugemu ne predstavljamo konkurence, ampak nam jo predstavljajo številne druge vsebine (družbena omrežja, pretočne vsebine). Moramo se namreč zavedati, da smo tukaj zato, da dajemo glas neslišanim in zato, da objavljamo tisto, kar nekdo ne želi, da se objavi, kakor je rekel Orwell. Zaupanje javnosti je zelo lahko porušiti, veliko težje ga je vzpostaviti nazaj,« je še dejal Andrinek.