Obrat v korist nadaljnji koncentraciji v medijski krajini?

Če so na ministrstvu za kulturo še pred kratkim zagovarjali stališče, naj bo za medijsko koncentracijo skladno z novim zakonom o medijih zadolžena Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), pa je po poročanju N1 menda v zadnjih usklajevanjih ministrica za kulturo Asta Vrečko popustila Gibanju Svoboda. Pričakuje se, da bodo poslanci Svobode na odbor za kulturo torej prinesli amandma, ki bi za presojanje zadolžil Agencijo za varstvo konkurence (AVK). Prepričani so, da bo razpršitev zadolžitev onemogočila potencialen politični oziroma drugačen vpliv. Ključno naj bi se jim zdelo tudi dejstvo, da direktorja AVK imenuje državni zbor, Akos pa vlada.

»O tem se z nami nihče ni pogovarjal,« nam je na vprašanje o tem odgovoril direktor AVK Andrej Matvoz, ki je že med pripravo zakona o medijih zagovarjal stališče, da za presojanje medijske koncentracije niso in ne morejo biti pristojni, ker med drugim za to nimajo znanj.

Tudi sam zakon o medijih namreč ločuje oceno medijske koncentracije, kjer se upošteva uresničevanje javnega interesa na področju medijev, pričakovani vpliv medijske koncentracije na medijsko pluralnost, pričakovani vpliv na uredniško in novinarsko avtonomijo ter možnosti izražanja različnih mnenj oziroma prepričanj, od koncentracije, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence in za katero je zadolžen in bo tudi naprej AVK. A ta prag je postavljen tako visoko, da so se le izjemoma – na primer v primeru lastništva POP TV in Kanala A – ukvarjali s tem vprašanjem.

Težavo za ta načrt pa bi lahko predstavljalo tudi (ne)upoštevanje evropskega akta o svobodi medijev, ki državam narekuje grobo ureditev tega vprašanja, saj ta predvideva vključitev nacionalnih regulativnih organov ali teles, ki imajo specifično strokovno znanje na področju pluralnosti medijev. Vsaj v delu, ki se nanaša na avdiovizulane medijske storitve, je to pri nas AKOS. 

Ali bodo kakšne posledice za drugačno ravnanje, za zdaj (še) ni jasno.

Prav tako evropska direktiva o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, govori o tem, da AVK ni dovoljeno nalagati dodatnih zadolžitev, ne da bi bili ustrezno zagotovljeni pogoji za uspešno izvajanje tovrstnih nalog. Groba ocena je, da bi AVK, če bodo poslanci kljub vsemu vztrajali in jim podelili nove pristojnosti, za izvajanje nalog potrebovala okoli pet novih zaposlitev in okoli pol milijona evrov na leto za naročanje zunanjih študij.

Sicer se lahko zgodi, da bo presojanje medijske koncentracije spet ostalo le mrtva črka na papirju.