Tik pred zaključkom leta vlada potrdila še zakon o medijih

Tik pred zaključkom leta se je vlada ukvarjala še z usklajevanjem in nato tudi potrjevanjem zakona o medijih, ki ga je ministrstvo za kulturo dalo v javno razpravo pred slabim letom. Skoraj dokončni predlog je vlada potrdila na dopisni seji, po tem, ko je ustavila potrjevanje prejšnji teden na redni seji.

Asta Vrečko, kulturna ministrica in koordinatorica Levice, je za tem napovedala sprejem v nekaj dneh. Kot je mogoče razumeti, so ostala odprta predvsem vprašanje glede nadzora nad posameznimi področji, ki naj bi jih na novo prevzela agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).

Akos bo namreč skladno z evropskim aktom o svobodi medijev prevzel presojanje medijske koncentracije, kar je za slovenski medijski prostor ključno vprašanje, a bolj kot ne ignorirano vprašanje. Agencija za varstvo konkurence (AVK) je ves čas zatrjevala, da ne gre za njeno pristojnost in se s finančno lažjimi skladno s svojimi zadolžitvami ni ukvarjala, zato se zdaj medijska koncentracija ločuje od koncentracije po zakonu, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence in za katero bo še naprej zadolžen AVK.

Pri oceni medijske koncentracije, ki se bo morala priglasiti ob združevanju, naj bi se po predlogu zakona upoštevalo zlasti uresničevanje javnega interesa na področju medijev, pričakovani vpliv medijske koncentracije na medijsko pluralnost, pričakovani vpliv na uredniško in novinarsko avtonomijo ter možnosti izražanja različnih mnenj oziroma prepričanj.

Prav postopek vedenja koncentracije in kdo lahko sodeluje v njem, je po naših informacijah tisti, kjer se je koalicija poleg financ najdlje usklajevala. Tu je prav gotovo pričakovati še polemike tudi v parlamentarni razpravi. 

Strah pred ponovitvijo vojne z mediji

Za kadrovsko okrepitev Akosa kot tudi inšpektorata za medije, ki naj bi dobil enega dodatnega člana, pa naj bi zagotovili tudi dodatna sredstva. Ta sicer ne predstavljajo največjega dela teže tega zakona, saj naj bi se zvišal znesek za sofinanciranje programskih vsebin v medijih, poleg tega pa naj bi zakon o medijih na novo uvedel podlago za podeljevanje državne pomoči za digitalni prehod tiskanih medijev in podporo za digitalne medije.

Za zakona o medijih ima tako ministrstvo za kulturo v svojem finančnem načrtu za prihodnje leto rezerviranih 4,1 milijona evrov, za leto kasneje pa osem milijonov evrov, od česar naj bi jih pet odpadlo na omenjene državne pomoči.

Da bodo mediji upravičeni do finančne podpore, pa predlog navaja več kriterijev: od tega, da niso pod prevladujočim vplivom javnih subjektov ali političnih strank, njihovi izdajatelji niso obsojeni širjenja sovražnega govora do tega, da zagotavljajo preglednost podatkov o lastništvu medijev v prenovljenem razvidu medijev, državnem oglaševanju in razkritju nasprotja interesov.

Kot je znano, bodo morala sredstva, ki jih namenjajo oglaševanju razkrivati tudi občine, ki so si v več primerih omislile svoje medije oziroma celo prikrito financirale strankarske medije. Znana je ocena računskega sodišča, da so občine za medijske zakupe, recimo leta 2017, porabile od štiri do šest milijonov evrov.