Med Inuiti: ko se konča dolga, temna noč, se začnejo igre

Maja v Baker Laku, arktičnem mestecu z dva tisoč prebivalci, praznujejo Hamletove dneve. Takrat se ne spominjajo danskega princa, ki ga v Shakespearovi drami doleti tragičen konec, ampak praznujejo obletnico glavne administrativne enote v kanadski Arktiki z istim imenom. Zaradi čedalje daljših dni se sneg hitro topi in pokrajina dobiva bolj barvit obraz. V Sloveniji so takrat temperature včasih že skoraj poletne, na severu pa se šele začnejo zares veseliti pomladi. Tudi temu je namenjen teden, ko se življenje v mestu ustavi in vsi obiskujejo razne dogodke, ki jih mestne oblasti pripravljajo za prebivalce.

Fascinantna je paleta različnih iger. FOTO: Timotej Cvirn, Jaka Mojškerc

Vsak dan od poldneva do večera se vrstijo igre, namenjene tako rekoč vsem starostnim skupinam. So zelo preproste in ne zahtevajo veliko pripomočkov. Ena od njih je turnir v metanju kocke. Sodelujeta dva igralca in tisti, ki vrže višjo številko, gre v naslednji krog. V drugi igri se tekmovalci postavijo v krog in drug za drugim mečejo kocko. Vsak ima pri sebi leseno deščico in pet žebljev. Ko igralec vrže neko vnaprej dogovorjeno število, na primer tri, steče v sredino kroga, kjer leži kladivo, in s slabšo roko zabija žeblje v deščico. Če v tem času nekdo drug vrže tri, ta steče v sredino, mu vzame kladivo in zabija svoje žeblje. Zmaga tisti, ki prvi do konca zabije vseh pet žebljev. Igra ima nič koliko variacij: navijajo matice na vijake, skačejo čez obroč in podobno.

Pomembna je tudi nagrada

Poleg iger, ki se odvijajo v notranjih prostorih, potekajo tudi tiste zunaj, na jezeru. Ker je led še vedno debel več kot dva metra, se lahko prebivalci na ledeno ploskev pripeljejo kar z avtomobilom ali štirikolesnikom in nato opazujejo igre, kot so kotaljenje sodov, vlečenje partnerja na saneh, tek in hopsanje. Nekatere so namenjene predvsem zabavanju gledalcev – taka so lepotna tekmovanja, na katerih tekmovalci nosijo obleke iz plastičnih vrečk, svečane obleke, obleke, s katerimi poskušajo zakriti svojo identiteto, in podobno. Oblikovalski poskusi neizmerno zabavajo občinstvo, da se krohota na ves glas, slišati je bilo celo padec s stola.

Inuiti se sicer radi zabavajo, a za udeležbo na takšnih dogodkih potrebujejo motivacijo, nagrado ali vsaj možnost za osvojitev nagrade z žrebanjem ali tekmovanjem. To se kaže tudi na drugih področjih: če, denimo, učitelji želijo, da pridejo starši v šolo, morajo celo na roditeljskem sestanku prirediti kakšno nagradno žrebanje. Finančne nagrade na tekmovanjih so razmeroma visoke, za prvo mesto 60 dolarjev, za drugo 40 in za tretje 20. Nekatere igre trajajo samo nekaj sekund, zato je to za marsikoga odlična priložnost za zaslužek.

Lepotno tekmovanje in presenečena sodnika

Udeležba na igrah je velika tudi zato, ker so preproste, dodatno pripomorejo kategorije, ki obstajajo za vse, celo za novorojenčke, namesto katerih sicer tekmujejo starši. Nagradni sklad se kopiči čez leto s tedensko tombolo, ki jo prav tako organizira upravna enota. Tombola poteka kar po telefonu, tako z organizacijo ni dodatnih stroškov, sodelujejo pa lahko tudi starejši, ki bi sicer zlasti v mrzlih zimskih mesecih težko prišli na prizorišče. Udeležba na tomboli je plačljiva, denar se nabira v skladu, ki ga potem porabijo za priložnosti, kot so Hamletovi dnevi.

Stolov za ogled na zamrznjenem jezeru ni, zato si jih pripeljejo sami – ali pa temu služi kar štirikolesnik. FOTO: Timotej Cvirn, Jaka Mojškerc

Nekaj dni po prihodu v Baker Lake se odpraviva v Areno, kjer potekajo vsi javni dogodki, tudi igre. Vstopiva v dvorano, veliko kot šolska telovadnica, in čeprav sva kar zgodnja, je že skoraj polna. Ljudje sedijo na stolih, razporejenih ob stenah, tako da je na sredini prostor za dogajanje. Pristopi organizatorka iger in naju prijazno prosi za pomoč ravno v trenutku, ko se začenja lepotno tekmovanje dojenčkov. Kot prišleka bi bila odlična nevtralna sodnika, pravi, saj v mestu še nikogar ne poznava.

Preden se zaveva, se že znajdeva pred kakšnimi desetimi mamami, ki v naročju držijo svoje male deklice, oblečene v princeske. Ozreva se okrog sebe. Kakšnih dvesto ljudi zvedavo gleda in pričakuje najino odločitev – katera manj kot leto stara »princeska« bo odnesla domov denarno nagrado? S kancem nelagodja se lotiva svojega dela, ker o temi nisva ravno podučena, ocenjujeva iznajdljivost pri kostumih. Ko se konča prva kategorija, je na vrsti že nova skupina mam, ki v rokah držijo otroke, oblečene v male prince. Tako se zadeva nadaljuje še s starejšimi otroki, na koncu pa nastopijo tudi odrasli.

Kako so nastale igre

Inuitske igre izvirajo iz obdobja, ko so še kot nomadi živeli v klanih. Ko govorimo o Inuitih ali Eskimih, si ponavadi predstavljamo vesele družine, ki pozimi živijo v iglujih in poleti v šotorih, na ledu lovijo ribe in so oblečene v živalske kože. To sicer delno drži, a realnost še zdaleč ni tako romantična. Zime na severu so dolge, mrzle in temne, v skupnostih najvišje na severu je vsa zima kot ena dolga noč. Nekoč so zime preživeli v temi, zaprti v iglujih, ki so jih vsaj delno zavarovali pred hudim mrazom, vetrom in medvedi. Edini vir svetlobe je bila majhna svetilka, ki pa je oddajala zelo malo svetlobe in toplote. Izdelana je bila iz kamna, na katerem je z drobnim plamenom počasi gorelo kitovo olje. Ko jim je zmanjkalo hrane, so šli na lov le odrasli moški. Drugih zaposlitev v tem času ni bilo. Življenje je bilo težko in enolično, zato so morali biti iznajdljivi in se domisliti, kako bi se zamotili, da so ostali duševno zdravi. Iz tega se je razvila kopica različnih iger.

Smeh in veselje sta v gorivo, ki poganja obdobje iger. FOTO: Timotej Cvirn, Jaka Mojškerc

Velik pomen, ki ga imajo igre v inuitski kulturi, pa ima tudi temno plat. Tradicionalne igre so res preproste in povezujejo ljudi, toda tudi v to kulturo prodirajo videoigre, ki prevzamejo predvsem mladostnike in prinesejo vse slabe lastnosti, ki jih opažamo v zahodnem svetu. Ne le, da slabo vplivajo na razvoj možganov, ampak tamkajšnjo mladino prikujejo na domači kavč ali posteljo. Toda vsaka igralna konzola ali drug pripomoček je zaradi visokih stroškov pošiljanja tu še dražja kot na jugu, prav tako je zelo drag internet, ki je potreben za večino teh iger. Starši še niso dovolj ozaveščeni in otrok ne omejujejo preveč, in ker šola ni obvezna, veliko otrok preživi ves svoj čas pred zasloni, zatopljeni v virtualne svetove. To jih tudi ločuje od prijateljev in tako postajajo vedno bolj osamljeni in se ne socializirajo dobro. To je še en razlog za številne duševne težave, ki jih imajo.

Druga, morda še bolj pogosta težava so igre na srečo. Od tombole, ki je priljubljena v vseh arktičnih skupnostih in jo igrajo predvsem starejši, do igralnih avtomatov, ki so zdaj dostopni tudi prek spleta in pritegnejo zlasti mladostnike. Ko sva obiskala eno izmed inuitskih družin, sva lahko doživela, kako to vpliva na vsakdanje življenje. Oče leži na kavču, iz njegovega telefona prihajajo ponavljajoči se piskajoči zvoki. Naenkrat se obrne proti nama in nama brez omahovanja prizna, da je kompulzivni hazarder. Tisti dan je ravno dobil plačilo, zato lahko spet igra. To pove brez sramu, kot nekaj običajnega, morda celo s kančkom ponosa. Slišala sva še več zgodb o ljudeh, ki imajo zaposlitev in bi lahko živeli finančno brezskrbno, a zaradi velikih stroškov s kakšnimi igrami pogosto životarijo.