Minister bo dal soglasje k imenovanju ravnatelja in ga lahko tudi razrešil

Vlada je na današnji seji potrdila spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi). Zofvi je bil na vladni mizi že prejšnji teden, a so si po posvetu o prihodnosti slovenskega šolstva vzeli še teden dni časa za premislek. V tem času je v predlog zakona prišlo tudi nekaj sprememb.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, bo v zakonu za razvoj in investicije v vzgoji in izobraževanju določenih 0,5 odstotka BDP. Sredstva se bodo dvigovala postopno, in sicer od 1. 1. 2027 letno za 0,025 odstotka BDP. Cilj bi dosegli leta 2036.

Skupnost vrtcev: vrtci naj bodo samostojni in manjši

Da je to verjetno najpomembnejša sprememba v Zofvi, je po seji vlade dejal Logaj: »V preteklih letih so bila ta sredstva relativno skromna. Ker imamo ogromno objektov, ki so stari 20, 30, tudi sto let, je bilo to nujno treba spremeniti. Cilj 0,5 odstotka bomo dosegli v naslednjih desetih letih, ko se bodo sredstva skoraj potrojila.«

Minister je še dodal: »Gre za prvi sistemski ukrep v Zofvi, kjer je jasno določen delež za investicije in razvoj. Na prehodu tisočletja smo imeli šolski tolar, drugih sistemskih rešitev pa ni bilo.«

Nestrinjanje o pristojnosti svetov zavodov in imenovanju ravnateljev

Po danes znanem predlogu gre za hitrejši dvig do ciljnega 0,5 odstotka BDP, kot je bilo sprva predlagano. Da je treba dvig pospešiti, je že prejšnji teden opozoril Sviz. Je pa določitev višjega odstotka BDP za razvoj in investicije v šolstvu točka v Zofviju, s katero so bili že prejšnji teden bolj ali manj zadovoljni vsi.

Veliko več težav je pri imenovanju ravnateljev. V šolah in Svizu so nasprotovali predlogu, da bi bilo imenovanje ravnatelja odslej odvisno od soglasja ministra. A to je v zakonu ostalo. Kot je povedal Logaj, to ne bo diskrecijska pravica ministra, ampak so pogoji za soglasje oziroma nesoglasje natančno določeni.

Več politike ali manj korupcije pri imenovanjih v šolstvu

Postopek bo odslej enofazen. Doslej je veljalo, da je svet zavoda o kandidatu glasoval po pridobitvi mnenja ministra. Včasih se je zgodilo, da si je svet zavoda v tem enomesečnem čakanju na mnenje ministra premislil. Odslej bo minister podal soglasje o imenovanju, ko bo svet zavoda svoj postopek izbire kandidata zaključil.

Po predlogu Zofvija, katerega spremembe je danes potrdila vlada, bo minister lahko zavrnil soglasje le v izjemnih primerih, in sicer ko gre za nepravilno ali nezakonito izpeljan postopek, torej denimo nepravilnosti v postopku imenovanja, ki jo je ugotovila šolska inšpekcija, ali obstoj določenih razrešitvenih razlogov za ravnatelja.

Kot razlagajo na ministrstvu, so poleg imenovanja natančno opredeljeni tudi razlogi za razrešitev, minister pa bo imel možnost, da v izjemnih primerih sam razreši ravnatelja. Ko, denimo, svet zavoda ravnatelja ne razreši, četudi so ugotovljene hude kršitve zakona, ugotovitve računskega sodišča, ali ne izvršuje dokončnih upravnih, sodnih odločb ali stori kaznivo dejanje.

Odvetnica: Pečan je prvi ravnatelj, ki je bil razrešen zaradi besed

Predlog novele zakona omejuje tudi pristojnosti svetov zavodov. Ti so bili doslej drugostopenjski organ v primerih odpovedi delovnega razmerja zaposlenim. Za to bo odslej pristojno le še sodišče, je pojasnil Logaj. Da bodo vztrajali, da se v primerih odpovedi zaposleni lahko pritoži na svet zavoda, so prejšnji teden napovedali v Svizu. V svetih zavodov imajo sicer največ članov (ne večine) zaposleni.

Logaj je na vprašanje, zakaj je treba omejiti pristojnost svetov zavodov v tem primeru, odgovoril: »Zdi se nam, da sodelavci zelo težko objektivno presojajo o sklepih, ki jih sprejme ravnatelj v zvezi z najvišjim ukrepom, to je prekinitev delovnega razmerja, zato je to treba prepustiti organom, ki poznajo tudi zakon o delovnih razmerjih, to je sodišču. Je pa prav, da sveti ostajajo še vedno drugostopenjski organ v primeru disciplinskih postopkov.« Logaj je dodal, da so se o tem pogovarjali tudi s sindikati.

Učitelji so nespoštovani, slabo plačani in preobremenjeni

Pomembna novost v Zofvi bo določilo, ki zavodom za učence s posebnimi potrebami, glasbenim šolam in osnovnim šolam s prilagojenim programom omogoča, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga le občina ustanoviteljica, ampak tudi sosednje občine. Glasbene šole in šole s prilagojenim programom namreč dostikrat delujejo kot regijski zavodi, ki jih obiskujejo otroci iz različnih občin, financirajo jih pa zgolj občine, kjer so te šole locirane. To je zlasti ob hudih prostorskih stiskah in posledično gradnji prizidkov ali večjih šol predstavljalo (pre)velik finančni zalog za posamezne občine, sosednje občine pa v njihovo premoženje sploh niso mogle vlagati.

Predlog novele zakona omogoča učiteljem, da bodo delali več pri enem delodajalcu. Eden od ukrepov reševanja kadrovske krize uvaja tako imenovano dopolnilno delo, in sicer za največ petino delovnega časa za določen čas enega leta. Eno leto bo torej zaposleni učitelj lahko delal 120 odstotkov na eni šoli.

Minister je napovedal sprejetje zakona še pred poletnimi počitnicami, nekatere določbe pa bi veljale že 1. septembra.