Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Odvetnica: Pečan je prvi ravnatelj, ki je bil razrešen zaradi besed

Gregor Pečan ne bo več ravnatelj kočevske srednje šole. Svet zavoda ga je razrešil soglasno.
Gregor Pečan je bil tudi predsednik združenja ravnateljev. V Kočevju so ga zaradi neprimernega odnosa in komunikacije razrešili. FOTO: Leon Vidic/Delo
Gregor Pečan je bil tudi predsednik združenja ravnateljev. V Kočevju so ga zaradi neprimernega odnosa in komunikacije razrešili. FOTO: Leon Vidic/Delo
14. 1. 2025 | 21:15
14. 1. 2025 | 21:21
7:09

Svet zavoda Gimnazija in srednja šola Kočevje je včeraj, to je dan, preden je svetu zavoda potekel mandat, soglasno (dveh članov sveta zavoda ni bilo na seji) razrešil ravnatelja Gregorja Pečana. Očitali so mu zlasti neprimerno in nespoštljivo komunikacijo. Pozitivno mnenje k razrešitvi je dal tudi minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Pečan vse očitke zavrača, njegova odvetnica Rosana Lemut Strle pa je dejala: »Gospod Pečan je prvi ravnatelj, ki je bil razrešen zaradi besed.«

Predsednik sveta zavoda Damjan Lazar je dejal, da sta bila ključna očitka Pečanova neprimerna komunikacija in slab odnos: »Težava je bila v njegovem vpitju, šikaniranju, mobingu … Vse to, kar v šolski zavod ne sodi. O tem je bil obveščen tudi inšpektorat, ki je svet zavoda usmeril na 48. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi). Ta določa, da svet zavoda imenuje in razrešuje ravnatelja.«

image_alt
Svet Gimnazije in srednje šole Kočevje razrešil ravnatelja Gregorja Pečana

Lazar je poudaril, da je bil povod za razrešitev ravnateljev nagovor dijakov na začetku šolskega leta. Kot je že jeseni zapisal svet zavoda, naj bi ravnatelj dijakom četrtega letnika rekel, »da mu je 'žal' za njihove starše, ker imajo 'bolehne otroke', in da se morajo dijaki opravičiti svojim staršem za svojo prisotnost na šoli«. Svet zavoda je sklenil, da ravnatelj do dijakov, staršev in zaposlenih »nima primernega in spoštljivega odnosa, tudi njegova komunikacija je groba, neprimerna in žaljiva, in to na način, da posega v njihovo dostojanstvo in zasebnost. Takšna ravnanja niso skladna s cilji vzgoje in izobraževanja, kot jih določa Zofvi, takšno šolsko okolje za dijake ni varno in spodbudno učno okolje.«

Besede

Pečan je očitke ves čas zavračal in pri tem vztraja. Dejal je, da ga razrešitev pravzaprav ni presenetila: »Izredno hitro pa je prišel odgovor ministrstva, ki včasih cele mesece porabi za odgovore na zelo trivialna pravna vprašanja. Tokrat je bil odgovor podan ekspresno. V obrazložitvi je bil copy-paste tistega, kar piše svet zavoda.« Minister ima sicer za mnenje 30 dni časa, a ni zavezujoče, včasih ga sploh ne da. Tokrat se je odzval v nekaj dneh, svet zavoda ga je po Lazarjevih besedah dobil v petek. V ponedeljek je bila seja sveta zavoda, na kateri so Pečana razrešili, danes je svetu zavoda potekel mandat.

image_alt
Nov sklep o razrešitvi so mu skušali vročiti z detektivom, a neuspešno

Pečanova odvetnica Rosana Lemut Strle je pojasnila: »Očitki so večinoma vezani na njegove besede, pri čemer je spregledano, da je ravnatelj pedagoški vodja in poslovodni organ šole. Ravnatelj vodi delo šole, ne sledi. Ravnatelj, ki bi zgolj sledil staršem, zaposlenim, dijakom, pravzaprav ne bi opravljal svojega dela. Res je, da je gospod Pečan na sestanku z dijaki uporabil ekspresivne izraze, zanje se je dijakom opravičil. Je pa tudi res, da je treba izraze dati v kontekst. Na sestanku je opozarjal na odsotnost dijakov; da je povprečen gimnazijec odsoten več kot 20 dni v šolskem letu, povprečen dijak srednje ekonomske šole pa več kot 35 dni. Želel je biti slišan. Ali je prav, da je nagovoril tako ekspresivno, da se zdaj čutijo nekateri starši užaljene? Eni so mu izrazili podporo, drugi so bili ogorčeni.«

Lazar pa je opozoril: »Besede imajo dandanes zelo veliko moč. Če jih podkrepimo še z dejanji, je to lahko velik problem. Če ti nekdo maha, udarja po mizi in ti s prstom kaže, da pridi ven iz pisarne, to niso lepe stvari. To je šola, tu so izobraženi ljudje, intelektualci, naši otroci. Te stvari ne pritičejo šolski instituciji.«

image_alt
Dijaki vse pogosteje izostajajo od pouka, tudi od testov

Ocenjevanje

Pečan je poleg tega spremenil šolska pravila ocenjevanja znanja in s tem šolskim letom odpravil tako imenovani drugi rok za vsak pisni test. Na vprašanje, ali je bil prav to ključni problem, je Lazar odgovoril: »Lahko bi se o spremembi pogovoril s svetom zavoda. Novitete so vedno težke. Čez čas se lahko izkažejo za dobre, ampak ljudi moraš nanje počasi pripravljati.« Po pravilniku o ocenjevanju znanja v srednjih šolah sicer šolska pravila določi ravnatelj po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru. Pečan je za Delo jeseni povedal, da so pravila učitelji soglasno potrdili in da je to tudi v zapisniku konference.

Pečan in njegova odvetnica se za nadaljnja pravna sredstva še nista odločila. »Njegovo zdravje je načeto. Mislim, da je zelo razočaran zaradi vsega, kar se je zgodilo. Pisalo se je o domnevnih ravnanjih gospoda Pečana, ki nikoli niso bila predmet nekih formaliziranih postopkov, nikoli ni bil niti zaslišan v zvezi z navedbami iz leta 2021, ki naj bi se nanašale na šolo Janka Modra v Dolu pri Ljubljani. Razrešitev je vedno lahko pričakovana, da je pospremljena ali podkrepljena z osebno diskreditacijo, pa ne bi smelo biti sprejemljivo,« je dejala Lemut Strletova.

image_alt
Več politike ali manj korupcije pri imenovanjih v šolstvu

Gre za očitke o domnevnem neprimernem odnosu s spolno konotacijo, o čemer so za Dnevnik spregovorile zaposlene na prejšnji šoli. Lazar je dejal, da to na razrešitev ni vplivalo: »Te zgodbe so bile za nas opozorilo, ampak na naši gimnaziji ni bilo niti ene take težave, da bi lahko naredili primerjavo.«

Odziv ravnateljev

Predsednica društva Ravnatelj Darja Harb je poudarila: »Neprimerna komunikacija je lahko problem. V šolstvu moramo biti zelo subtilni. Ne samo mi, ki tu delamo, ampak tudi vsi, ki se tu srečujemo. V šole bi morali vrniti več spoštovanja, časi so se spremenili.« Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič pa je jasna: »Nedopustno je, da o strokovnih zadevah odloča laična javnost. Če zdravnik naredi nekaj narobe, ga obravnava zdravniška zbornica, ne pacienti. Ne moremo nekoga razrešiti na podlagi občutkov, ampak na podlagi dokazanih strokovnih napak.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine