Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je na začetku šolskega leta opozoril na nevzdržno stanje v vrtcih in šolah. Veliko kadra, če sploh je, je neustreznega. V Svizu opozarjajo, da je ključna rešitev zadostno ter stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja, plače zaposlenih pa ustrezno vrednotene s primerljivimi poklici.

Po objavi članka o neustreznih kadrih v slovenskih šolah smo dobili kar nekaj sporočil, ki so dodatno potrdila, da je položaj v šolah zelo slab. Prevajalka, ki nima pedagoške izobrazbe in je brez strokovnega izpita, se je prijavila na razpis za učiteljico tujega jezika. V četrtek, ko so do prvega dne pouka manjkali samo še štirje dnevi, je dobila ponudbo iz dveh šol. Odločila se je za bližjo. Edino njeno uvajanje je bilo 45 minut s predhodno učiteljico. V ponedeljek je nastopila delo, poučevala bo v šestih oddelkih in v novem razširjenem programu. Njen edini stik z otroki do zdaj so bili poletni tabori.

Otroci v ponedeljek spet v razredih, ravnatelji pa še iščejo učitelje

To ni anomalija, ampak realnost slovenske šole. Predsednica sindikalne konference šol za otroke s posebnimi potrebami Jelka Horvat je povedala, da je v socialnovarstvenih zavodih, v katerih imajo posebni program vzgoje in izobraževanja, zgolj 40 odstotkov kadra ustreznega. Podobna zgodba je v osnovnih šolah, je povedal predsednik te sindikalne konference Dušan Nemec: »Pomanjkanje učiteljev v Sloveniji ni le alarmanten signal za naš izobraževalni sistem, temveč tudi resna grožnja za prihodnost naših otrok.« Dodal je, da so si ravnatelji prejšnji teden kradli učitelje.

Vsakdo ni učitelj

Da so v razredih učitelji, ki to niso, je simptom, ki kaže na bistvo problema, je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj: »V šolstvu ni čakalnih vrst, otroci ne čakajo. Razumem ravnatelje, katerih najpomembnejša skrb je, da pouk je. To ustvarja vtis, da so stvari boljše, kot v resnici so. Pouk je, ampak kakšen in kdo uči, je vprašanje, s katerim se veliko premalo ukvarjamo.«

Prvi preizkus razširjenega programa na 144 šolah že jutri

Lani spremenjeni zakon o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi), ki je v prenovi, je omogočil zaposlovanje kadra brez ustrezne pedagoške izobrazbe in strokovnega izpita, za določen čas. Štrukelj je poudaril, da bodo vztrajali, da za nedoločen čas lahko zaposlujejo le ustrezne kadre: »Tu ne bi smeli popuščati. Ne more učiti vsakdo, ki ima pet minut časa. Če v to privolimo, smo izgubili vse. Vemo pa, da ustreznih učiteljev ni. Zakaj bi šel matematik učit v šolo, če mu podjetje ponuja trikrat višjo plačo? Pa kemik ali fizik, računalničar ali inženirji strokovnih predmetov v srednjih šolah?«

Da je prav plača težava, je dejal predsednik sindikalne konference srednjih in višjih šol ter dijaških domov Miha Gartner: »Začetna plača je tisoč evrov brez malice in potnih stroškov – za nekoga, ki se je izobraževal 18 let. Raje gre delat na pošto ali v trgovino. Ali si želimo, da ostanejo samo še tisti, ki jim je to zadnja možnost? Si starši to želijo?«

(KOMENTAR) Bodimo odlični v odnosih, ne samo ocenah

Več denarja

Štrukelj je spomnil, da je bil delež BDP za izobraževanje leta 2005 5,3 odstotka, po zadnjih podatkih znaša 4,6 odstotka, povprečje OECD je 5,1 odstotka: »Minister za vzgojo in izobraževanje ne opravlja svojega dela. Lepo in prav je, da učenkam in učencem zaželi dobro in uspešno delo. Jaz pa si želim, da bi povedal tudi, kako bomo reševali probleme. Da se v vladi in javno postavi za položaj učiteljstva v tej državi, da se bojuje zanj, da se, če hočete, na vladi stepe za to, kako bodo ovrednotili naše delo, kar nekateri drugi ministri javno delajo.«

Dodal je, da brez boljšega vrednotenja pedagoškega dela ne bo šlo, hkrati pa je treba zagotoviti stabilno financiranje. V Svizu vlado pozivajo, da bi v Zofvi zapisali najnižji možni delež javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje. Na vprašanje, s kakšno plačo bi bili učitelji zadovoljni, je odgovoril, da se je vrednotenje pedagoškega dela v zadnjih desetih letih v odnosu do dela uradnikov in poklicev v zdravstvu znižalo ter je razvrednoteno: »Politika z razvrednotenjem plač sporoča, da izobraževanje v tej državi ni pomembno. Plača mora biti taka, da bi izražala pomen in vlogo učiteljskega poklica, ki participira pri boljši prihodnosti vsake države. Nekatere države to razumejo, naša ne.«