Neomejen dostop | že od 14,99€
Vlada bo obravnavo novega zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi) nadaljevala prihodnji teden, potem ko so na današnjem delovnem posvetu o prihodnosti slovenskega šolstva slišali nekatere pomisleke glede predlaganega zakona. Vsi so zadovoljni, da bo končno v zakonu določen minimalni znesek BDP, ki ga je treba nameniti za investicije in razvoj v vzgoji in izobraževanju, čeprav z višino niso vsi zadovoljni. Več težav pa je pri imenovanju ravnateljev in pristojnostih svetov zavodov.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v novem zakonu predlaga 0,5 odstotka BDP za razvoj in investicije v šolstvu. Sredstva bi dvigovali postopoma, in sicer od začetka leta 2027 za 0,02 odstotka BDP na leto, cilj bi dosegli leta 2038. V denarju to pomeni, da bo, denimo, prihodnje leto za investicije namenjenih 187 milijonov evrov, leta 2038 pa 505 milijonov evrov.
Pomembne spremembe se obetajo tudi pri imenovanju in razreševanju ravnateljev ter pristojnostih svetov zavodov. Ministrstvo predlaga pri imenovanju ravnateljev enofazni postopek, kjer bi svet zavoda izbral kandidata za ravnatelja, ki bi moral dobiti soglasje ministra. Na ministrstvu pojasnjujejo, da gre za jasno določene pogoje, kdaj soglasja minister ne bo dal. Enako velja za primer razrešitve ravnatelja, kar bi lahko storil tudi minister sam. Sveti zavodov tudi ne bi bili več pritožbeni organ v delovnopravnih sporih zaposlenih, ampak bi o tem odločalo sodišče.
»Želimo, da se ohrani pravica zaposlenih, da se pritožijo na svet zavoda. To se zdaj pri odpovedih delovnih razmerij umika iz zakona, čemur absolutno nasprotujemo. To imajo tudi na področju kulture in nekaj podobnega ima državna uprava,« je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Dodal je, da so skeptični tudi do ponovne uvedbe soglasja ministra pri imenovanju ravnateljev. Sviz si želi več pristojnosti za svet zavoda tudi pri razreševanju ravnateljev, je pojasnil Štrukelj: »Za nas je pomembno, da bi svet zavoda lahko ravnatelja razrešil po lastni presoji, če misli, da ta dela slabo, da škodi vrtcu, šoli, ima celo kakšna neetična ravnanja do otrok ali zaposlenih. Ne pa da čaka tri leta na odločitev sodišča.«
Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič je dejala, da podpirajo, da bo postopek imenovanja ravnateljev enofazen, a da imajo tudi ravnatelji pomislek pri soglasju ministra, ker mora biti to strokovna in ne politična odločitev. Ravnatelji si sicer prizadevajo, da bi o tem odločalo posebno telo in da bi delo ravnatelja postal poklic. »Nedopustno je, da o tem in o delovnopravnih zadevah odločajo laični sveti zavodov, ki ne odgovarjajo nikomur, niti sredini, ki jih je imenovala. Sledijo lahko povsem drugim interesom in ne interesom šole,« je še dejala Miheličeva.
Podobno je dejala predsednica zveze srednjih šol Nives Počkar: »Nekateri členi zakona niso usklajeni in jih še niso predebatirali, zato je dobro, da si vzamejo še nekaj časa. Razumem, da želijo koga razrešiti, a se bojim, da bodo s to rešitvijo pretehtali politični in ne strokovni kriteriji. Hkrati pa bi bilo treba tudi v svetih zavodov marsikaj spremeniti. Imeti bi morali kazensko odgovornost. Ravnatelj je varuh zakonitosti in je večkrat v precepu, ali naj uboga svet zavoda, ki ga imenuje. Zato tudi absolutno podpiramo, da o delovnopravnih zadevah svet zavoda ne odloča, ker nihče tam ni strokovnjak za to zakonodajo.«
Vsi pa pozdravljajo napovedano sistemsko financiranje investicij in razvoja. Štrukelj je kljub temu opozoril, da se sredstva dvigujejo prepočasi: »Naredili bomo vse, da se prehodno obdobje skrajša do leta 2032. Vseeno pa je vlada tu naredila pomemben korak naprej, ki ga dosedanje niso mogle storiti 20 let.«
Podpredsednik vlade Matej Arčon je po seji vlade dejal, da bodo proučili pripombe s posveta, da gre za manjše spremembe in da bodo obravnavo nadaljevali prihodnji teden. Ministrstvo načrtuje sprejetje zakona do poletja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji