Vse, kar morate vedeti o drugem slovenskem predsedovanju svetu EU

A
Ambicije Drugo predsedovanje iz več razlogov ne bo tako posebno kot prvo pred trinajstimi leti, spremenile so se okoliščine, manjša so tudi pričakovanja. Predstavniki vlade so zatrdili, da se projekta lotevajo kot redne naloge, ki je na vrsti vsakih nekaj let, in ne več kot priložnosti za uveljavitev na mednarodnem prizorišču, kar je bila ambicija prvega predsedovanja. Predsednik vlade Janez Janša se je zavzel za to, da bi bil vrhunec drugega predsedovanja neformalni vrh voditeljev EU, ki bi mu dan pozneje sledil vrh EU in Zahodnega Balkana. Z visokim dogodkom, ki bi bil posvečen odpornosti Unije na krize, se je vlada hotela postaviti septembra ali novembra, a z Brusljem ni našla skupnega jezika; zatikalo naj bi se predvsem pri vsebinskih poudarkih. Osrednji dogodek predsedovanja naj bi bil tako le vrh EU-Zahodni Balkan.



B
Brdo pri Kranju Večina dogodkov, povezanih s predsedovanjem, bo v Sloveniji tako kot prvič potekala na osrednjem protokolarnem objektu, 500 hektarov velikem posestvu, sredi katerega stojita renesančni dvorec iz 16. stoletja in sodobni kongresni center, najbolj viden ostanek prvega predsedovanja Slovenije svetu EU. Država je med tokratnimi pripravami namenila največ pozornosti predvsem osvežitvi spremljevalnih objektov, konkretno nekdanjega hotela Brdo, katerega prenova je v sklepni fazi.



C
Coreper II in I Odbor stalnih predstavnikov, katerega kratica je povzeta iz francoščine, v medijih ni deležen velike pozornosti, a v svojih dveh sestavah zavzema eno od ključnih vlog pri sprejemanju odločitev na ravni EU. Tako bo tudi v času slovenskega predsedovanja. Coreper II in I bosta forum, na katerem bodo stalni predstavniki držav članic in njihovi namestniki še zadnjič soočili različna stališča o zakonodajnih predlogih in osnutkih, preden jih bodo poslali v potrditev svetu. Odboru bosta predsedovala stalni predstavnik Slovenije Iztok Jarc in njegova namestnica Tamara Weingerl-Požar.

Č
Človeški viri Država je v okviru projekta predsedovanja zaposlila več ljudi. Največ kadrovskih okrepitev je bilo na MZZ (50 zaposlitev, od tega 42 za določen čas) in na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU v Bruslju (123 zaposlitev, od tega 47 za določen čas). V izvedbo predsedovanja bo vključenih predvidoma več kot 2500 državnih uradnikov in okoli 70 študentov ter zunanjih izvajalcev, so pojasnili na MZZ, kar je nekoliko manj kot leta 2008. Takrat je pri izvedbi vsebinskih in organizacijskih nalog v projektu predsedovanja svetu EU sodelovalo 2775 javnih uslužbencev.

D
Dosjeji Uspešnost slovenskega predsedovanja bodo merili predvsem po napredku, ki ga bo Unija v drugi polovici leta dosegla pri sprejemanju zakonodaje. V šestih mesecih bodo v EU obravnavali od 500 do 700 zakonodajnih osnutkov. Slovenija se bo kmalu znašla pred zahtevno nalogo doseganja napredka pri zakonodajnih dosjejih s področja zdravstva, zelene preobrazbe, umetne inteligence, ribištva in migracij, hkrati bi lahko podedovala tudi katerega od predlogov, ki jih je med prioritete uvrstilo portugalsko predsedstvo. Eden od takšnih je direktiva o minimalni plači.



E
Evropski način življenja Vlada je v program predsedovanja uvrstila ohranjanje evropskega načina življenja, ki ga po vsem sodeč razume predvsem v zvezi z migracijami. »EU je izpostavljena tveganjem, tudi ko gre za evropski način življenja, naš cilj pa je, da ta tveganja na zakonodajnem področju kar najbolj zmanjšamo. Govorim o reformi schengna, prenovi migracijskega pakta,« je za Delo marca pojasnil Gašper Dovžan, državni sekretar na MZZ. Pri tem je kljub vsemu težko spregledati kontrast s prvim predsedovanjem leta 2008, ko si je Slovenija za prioriteto postavila »spodbujanje dialoga med različnimi kulturami, prepričanji in izročili«.



F
Francija Druga največja članica EU bo 1. januarja prihodnje leto prevzela krmilo sveta EU in tako kot njena predhodnica se podaja na pot z velikimi načrti. Slovensko in francosko predsedovanje si ne bosta zgolj sledili, ampak bosta tudi vsebinsko povezani. Obe državi nameravata nameniti posebno pozornost krepitvi odpornosti Unije in okrevanju po krizi. Njuni šestmesečni predsedovanji bosta tudi sovpadli s konferenco o prihodnosti Evrope, ki se bo končala spomladi 2022.

G
Govorci V času predsedovanja bo Slovenija imela 22 uradnih govorcev in govork. Njihov vodja je Domen Petelin, ki je pred tem deloval kot zunanjepolitični svetovalec v kabinetu predsednika vlade. Govorca v Bruslju sta Damijan Fišer in Špela Horjak. Omenjena trojica bo glavni stik med slovenskim predsedstvom in domačimi ter tujimi mediji, medtem ko bo preostanek ekipe po resorjih oziroma vladnih službah skrbel za odnose s slovenskimi mediji, komuniciranje dogodkov in vodenje tiskovnih konferenc po neformalnih ministrskih srečanjih. Med prvim predsedovanjem je bil vladni govorec aktualni zunanji minister Anže Logar, kar kaže na to, da je ta funkcija lahko pomembna odskočna deska.



H
Hibridni dogodki Slovenija med drugim predsedovanjem svetu EU načrtuje okoli 200 dogodkov; 18 na visoki, preostanek na podministrski ravni. Manjši del teh dogodkov bo potekal virtualno, obliko drugih bodo krojila epidemiološka gibanja pri nas in drugod po Evropi. Zaradi nepredvidljivih razmer na MZZ pripravljajo različne scenarije: od izvedbe dogodkov v fizični obliki z omejenim forumom do spletnih konferenc, v izjemnih primerih bi lahko srečanja potekala tudi v hibridni obliki. Trenutno je predvideno pet hibridnih dogodkov, o katerih so na MZZ pojasnili, da so manj primerna oblika srečevanja, saj ne omogočajo enakih pogojev za vse udeležence.



I
I feel Slovenia Predsedovanje članici Unije poleg obveznosti prinaša povečano pozornost. Izkušnje iz leta 2008 so bile za Slovenijo pozitivne, so ocenili na MZZ; okrepila sta se prepoznavnost in ugled države, multiplikativne učinke je občutilo tudi gospodarstvo. Iz Slovenske turistične organizacije so sporočili, da bodo drugo predsedovanje izkoristili za nadaljnji dvig prepoznavnosti Slovenije in nacionalne znamke I feel Slovenia. »Med ključnimi cilji promocijskih dejavnosti, ki bodo izvedene ob predsedovanju, je podati pozitivno sporočilo Slovenije Evropi ob izpostavitvi slovenskih zgodb o uspehu in slovenski prispevek k skupnim ciljem EU. Poseben poudarek bo namenjen predstavitvi Slovenije kot trajnosti zavezane države in komuniciranju identitete znamke I feel Slovenia.«

J
Jubilej Drugi slovenski mandat na čelu sveta EU bo sovpadel s ­30-letnico slovenske samostojnosti, kar namerava vlada vplesti v vse dogodke, ki jih bo država organizirala v drugi polovici leta. Diplomatska predstavništva načrtujejo razstave, koncerte, sprejeme, ponekod naj bi lokalne znamenitosti in pročelja obarvali v barve slovenske zastave. Ob tem se pojavlja pomislek, koliko je zgodba o osamosvajanju Slovenije zanimiva za mednarod­no javnost.



K
Konferenca o prihodnosti Evrope Slovenija bo predsedovala svetu EU v času, ko poskušajo evropske institucije navezati stik z evropskimi državljani in jih spodbuditi k temu, da bi spregovorili o svojih vizijah prihodnosti sedemindvajseterice. Premier Janez Janša, ki bo v drugi polovici leta eden od treh predsednikov tega vseevropskega posveta, se je javno zavzel za čim širšo in vključujočo razpravo. Tudi opazovalci se strinjajo, da je to eden od pogojev uspeha konference, ki jo od začetka spremlja nemalo dvomov.



L
Lizbonska pogodba Sprejetje lizbonske pogodbe je oklestilo vlogo predsedujoče države, saj imata evropski svet in svet za zunanje zadeve (zunanji ministri članic EU) svoje stalne predstavnike. To je glavni vzrok, da bo drugo slovensko predsedovanje drugačno od prvega. Lizbonska pogodba je po besedah Gašperja Dovžana eden izmed podcenjenih uspehov slovenskega predsedovanja pred trinajstimi leti. »Ker referendum v eni izmed držav ni uspel, je bilo treba vložiti veliko energije, da sta se ohranili vera in politična komunikacija v korist ohranitve dokumenta,« je povedal za Delo.

M
Manšetni gumbi »Vsa protokolarna darila morajo predstavljati in promovirati državo. Lahko so sodobnejša, lahko bolj tradicionalna, skupno pa jim je, da so v vlogi poudarjanja slovenske kulturne, zgodovinske in naravne dediščine,« je poudarila svetovalka za protokol Ksenija Benedetti. Eno izmed protokolarnih daril za državnike, ki bodo na obisku v Sloveniji, bodo manšetni gumbi s podobo črnega panterja, kar je povzročilo nemalo kritik, čeprav simbol ne bo uporabljen prvič. »Javnost je bila tokrat bolj pozorna in s tem ni nič narobe, a kljub temu menim, da bi si več pozornosti kot panter na manšetnih gumbih zaslužile kakšne druge in drugačne odločitve ter dejanja odločevalcev, ki konkretno in močno vplivajo na naše življenje in demokracijo,« meni sogovornica.

N
Nepovezljivost Poleg pandemije covida-19 je letalska nepovezljivost države z Brusljem in drugimi evropskimi destinacijami ena izmed glavnih skrbi pri organizaciji dogodkov s fizično udeležbo v Sloveniji. Leta 2008 so na brniškem letališču na račun predsedovanja našteli okoli 100.000 dodatnih potnikov, letos jih bo zaradi stečaja Adrie Air­ways in vpliva zdravstvene krize na letalski promet manj kot 40.000. V naslednjih mesecih se bo povezljivost nekoliko izboljšala, na Brnik se vrača tudi Brussels Airlines, a marsikatera delegacija bo tudi zaradi neugodnega urnika letov morala podaljšati obisk.



O
Odpornost Kot nakazuje slogan Skupaj. Odporna. Evropa., je krepitev odpornosti Unije proti zdravstvenim in drugim krizam prednostna naloga slovenskega predsedovanja. Država naj bi se zavzemala predvsem za oblikovanje evropske zdravstvene unije. Kot so poudarili predstavniki vlade, si želijo okrepiti strateško avtonomijo sedemindvajseterice ter povečati zmogljivosti za zagotavljanje razpoložljivosti zdravil in medicinskih pripomočkov ter pospešiti njihove raziskave, razvoj in proizvodnjo. Večkrat je bila omenjena tudi odpornost na področju kibernetike.



P
Proračun Proračun drugega slovenskega predsedovanja znaša 80 milijonov evrov, kar je skoraj 20 milijonov več kot pred trinajstimi leti (brez upoštevanja inflacije). Večji del izdatkov bo namenjen za pokritje stroškov zaposlitev. Del stroškov bodo tako kot leta 2008 prevzela tudi podjetja oziroma partnerji predsedovanja, ki so se konec prejšnjega leta odzvali na poziv vlade k sodelovanju. V času prvega predsedovanja je prispevek partnerjev znašal pol milijona evrov.

R
Razstava Slovenija je maja odpovedala prestižno razstavo slovenskih umetnikov, ki je v času predsedovanja države svetu EU tradicionalno postavljena v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju. Odpoved naj bi bila posledica nestrinjanja ministra za kulturo Vaska Simonitija z izborom avtorjev likovnih del. Kasneje so na ministrstvu odločitev spremenili; razstava bo, a pod pogoji, kot jih je določil in zahteval Simoniti, so zatrdili na ministrstvu.



S
Sedma sila Leta 2008 je v pollet­nem obdobju v Slovenijo prišlo okoli 1000 predstavnikov tujih medijev, ki so jih zanimali tudi tehnični vidiki predsedovanja. Od sprejetja lizbonske pogodbe se novinarji pri poročanju osredotočajo predvsem na družbenopolitične razmere v državi. Te so že pred začetkom predsedovanja vzbudile za Slovenijo nenavadno veliko zanimanja. O vladni vojni z mediji, zapletih z delegiranimi tožilci, povezavah z Viktorjem Orbánom, prezgodnji čestitki poražencu ameriških volitev Donaldu Trumpu ... so poročali domala vsi največji svetovni mediji. Negativna publiciteta bi se lahko v prihodnjih mesecih še povečala.



Š
Širitev EU Slovenija namerava v času predsedovanja nameniti posebno pozornost državam Zahod­nega Balkana, pri čemer naj bi bi bila v ospredju vprašanje širitve in evropska prihodnost regije. Koliko dejanskega napredka lahko slovensko predsedstvo doseže na tem področju, je težko oceniti. Nekateri analitiki dvomijo, da bo država kaj bolj uspešna od drugih članic, ki so v zadnjih letih to vprašanje uvrstile na seznam prednostnih nalog. V pomoč ji ne bo tudi afera s tako imenovanim non-paperjem.

T
Trio Da lahko vsebinski vidik dela sveta EU poteka čim bolj konsistentno, tri zaporedno predsedujoče države, to je tako imenovani trio, določijo dolgoročne cilje in pripravijo skupni program, v katerem opredelijo teme in najbolj aktualna vprašanja, ki bodo v 18-mesečnem obdobju obravnavana v svetu. Vsaka od držav tria nato pripravi podrobnejši, šestmesečni program, v katerega vplete svoje ideje in prioritete. Slovenija je tokrat zadnja predsedujoča v triu, v katerem sta še Nemčija (druga polovica leta 2020) in Portugalska, od katere bomo prevzeli štafeto 1. julija.

U
Ugled Kritiki aktualne vlade so prepričani, da bo pozornost, ki je bo deležna Slovenija, okrnila ugled države, saj bodo v ospredju vprašanja o nefinanciranju STA, verbalnem obračunavanju premiera Janše z domačimi in tujimi novinarji, neimenovanju delegiranih evropskih tožilcev, povezavah z Orbánom in druge sence, ki oddaljujejo Slovenijo od jedrnih držav sedemindvajseterice. Na drugi strani Janša meni, da bi lahko ugled države okrnile ravno predčasne volitve, za katere se zavzema opozicija. A Slovenija ne bi bila prva predsedujoča država, ki bi med predsedovanjem zamenjala vlado. Nazadnje se je to zgodilo Finski, predsednika bodo prihodnjo pomlad volili tudi Francozi.



V
Vladavina prava Slovensko predsedstvo bo v drugi polovici leta vodilo letni dialog o stanju vladavine prava na ravni EU in v posameznih državah članicah (Italiji, Hrvaški, Cipru, Latviji in Litvi). Slovenija si želi med predsedovanjem pokazati, kako je mogoče okrepiti pravno državo »ob spoštovanju nacionalnih ustavnih sistemov in tradicij«. Janša je napovedal, da se bo predsedstvo zavzemalo za ustanovitev posebnega inštituta, ki bi po vzoru beneške komisije pomagal razreševati morebitne spore med evropskimi institucijami in državami članicami na področju vladavine prava. Kritiki vlade opozarjajo, da je predlog podoben ideji, ki jo zagovarjata madžarska in poljska vlada.

Z
Zeleni prehod Slovenija je v šestmesečnem programu predsedovanja poudarila pomen čimprejšnjega okrevanja v vseh sektorjih gospodarstva in družbenega življenja. Pomembna prednostna naloga Slovenije »bo učinkovito izvajanje instrumenta Next Generation EU ter mehanizma za okrevanje in odpornost, pri čemer si želimo omogočiti čim hitrejše sprejetje nacionalnih programov za okrevanje«. Na tej točki programa sta omenjena zeleni in digitalni prehod, ki ju država vidi kot načina spodbujanja ustvarjanja delovnih mest, odpornosti družb in zagotavljanja zdravega okolja.

Ž
Žlikrofi Slovenska kulinarika se je močno razvila od časov prvega predsedovanja, nekatere tradicionalne jedi, kot so žlikrofi, so zdaj zaščitene na evropski ravni. Tomaž Kavčič, z Michelinovo zvezdico nagrajeni kuharski mojster, je pojasnil, da se bodo med dogodki v času drugega predsedovanja na mizah vsekakor znašle tudi tradicionalne jedi, le da bodo »interpretirane skozi nove tehnologije priprave hrane, s kreativnim izpostavljanjem primarnih okusov in sestavljanjem osnovnih gradnikov, kar so osnovne značilnosti mojega dela«. Jedi, ki jih bo ustvarjal z ekipo sodelavcev JGZ Brdo, imajo po njegovih besedah enako težo in pomen. »Na krožnike bomo prenesli prostor in čas, ki ga živimo, saj mora biti kulinarika, tako kot je na Brdu vedno bila, sestavni del identitete naroda ter mednarodne prepoznavnosti in uveljavitve.«