Prepoved strank je značilna predvsem za avtoritarne sisteme, a tudi v evropskih demokracijah po drugi svetovni vojni najdemo več primerov.
Galerija
Med prepovedanimi strankami najdemo tudi tiste, ki so zastopale etnične manjšine. Najbolj znan je primer Batasune, radikalne baskovske nacionalistične stranke. FOTO: Regis Duvignau/Reuters
V nadaljevanju preberite:
Prepovedi političnih strank v demokratičnih ureditvah veljajo za skrajni ukrep in se jih običajno upravičuje kot način zaščite demokratičnih procesov. V evropskih liberalnih demokracijah so redke, a še zmeraj pogostejše, kot bi pričakovala večina, je za Delo ocenila Angela Bourne, profesorica na univerzi Roskilde na Danskem, ki velja za eno vodilnih poznavalk na tem področju.
Raziskava, ki jo je opravila skupaj s kolegom Fernandom Casalom Bértoo, je pokazala, da je po koncu druge svetovne vojne kar 20 od 37 demokratičnih evropskih držav sprejelo tak ukrep. »Stranke se tipično prepoveduje zaradi promoviranja avtoritarnih političnih nazorov in nasilne menjave oblasti, spodkopavanja demokratične zavezanosti k enakopravnosti in pluralizmu, zagovarjanja interesov tuje sile, spodkopavanja ozemeljske celovitosti države oziroma kombinacije vsega naštetega,« je najpogostejše vzroke za njihovo ilegalizacijo naštela profesorica Bourne.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji