Višji stroški za plače pomenijo tudi višje cene vrtcev

Številne občine so v prvih tednih letošnjega leta že zvišale ekonomske cene vrtcev, zadnja med njimi Slovenj Gradec, podražitve so za marec napovedali tudi v Kopru, v Ljubljani in Mariboru bodo o tem odločali februarja. Odstotki zvišanj so različni, utemeljitev za ta korak pa je poleg višjih materialnih stroškov zvišanje plač javnih uslužbencev. Koliko bo ta vplival, na primer, na zneske na položnicah za prehrano v osnovni šoli, še ni znano, univerze pa pričakujejo, da bo država učinke reforme plačnega sistema upoštevala ob podpisu pogodb za prihodnja obdobja ter zagotovila dodatna sredstva.

Dvig plač v javnem sektorju bo precej vplival tudi na poslovanje občin, je povedal predsednik Skupnosti občin Slovenije Gregor Macedoni: »Neposredno prek javnih uslužbencev v občinski upravi, posredno pa s transferji v javne zavode, kot so muzeji, knjižnice, zavodi na področju športa in kulture. Zelo veliki bodo tudi stroški v vrtcih. Dokončnih številk, kakšen bo ta vpliv, še nimamo, se pa izkazuje, da bo precejšen. Na pogajanjih z državo smo že povedali, da letošnje zvišanje primerne porabe oziroma povprečnine ne bo pokrilo vseh teh povečanih stroškov.« Dodal je, da so bili v pogajanjih zelo razočarani: »Ko država ocenjuje vpliv dviga plač na javne finance, je vedno zajet samo vpliv na državni proračun, na proračun lokalne samouprave pa ne. In tudi v tem primeru tega izračuna in te ocene nismo videli.«

Pogoji dela so ob pomanjkanju kadra pomembnejši kot plače

Dvig plač v vrtcih bodo najverjetneje občutili tudi starši vrtčevskih otrok. Cene programov potrjujejo občinski sveti, Macedoni je napovedal, da se bodo cene verjetno zvišale: »Cene vrtcev se izračunavajo iz realnih stroškov. Ti se bodo dvignili, torej se bodo morale dvigniti tudi cene. Občine že več let opozarjamo, da ni pošteno, da morajo občinski sveti potrjevati višje cene vrtcev, glede na to, da občine nismo sodelovale pri določanju višjih plač. Država bi morala ali sama potrjevati cene v vrtcih ali pa prepustiti avtonomno plačno politiko občinam.«

Univerze še brez dodatnih sredstev

Kaj bo zvišanje plač pomenilo za državni proračun v primeru osnovnih in srednjih šol ter višjega strokovnega izobraževanja, še ni znano. Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so sporočili, da je masa plač za zaposlene iz teh institucij lani znašala 1,32 milijarde evrov. Po podatkih ministrstva je sicer v osnovnih šolah, šolah s prilagojenim programom, glasbenih šolah, zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zaposlenih približno 33.700 ljudi, v srednjih šolah pa okoli 8932.

Z januarsko plačo tudi prvi obrok zvišanja v javnem sektorju

Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa so odgovorili, da novi plačni sistem vnaša še novost, to so nova delovna mesta: »Končna ocena plačnih nesorazmerij bo lahko narejena, ko javni visokošolski zavodi zaključijo prerazporeditev zaposlenih na nova delovna mesta.«

Z Univerze v Ljubljani so pojasnili, da javne univerze še nimajo sklenjenih pogodb za novo obdobje financiranja, v katerih bi bilo vključeno financiranje plačne reforme, prevedbe delovnih mest so zaključili pred kratkim. Poudarili so, da bo vpliv velik: »Na Univerzi v Ljubljani je zaposlenih 6891 pedagogov, raziskovalcev, asistentov, strokovnih in administrativnih sodelavcev ter je tretji največji delodajalec v državi. Masa plač za leto 2024 je znašala 305,99 milijona evrov. Za leto 2025 je ocenjena masa za plače 350,26 milijona evrov, v to so poleg plačne reforme vštete še nove zaposlitve in napredovanja.«

Dodali so, da je z dvigom plač povezanega tudi zelo veliko administrativnega in programerskega dela ter da gre za veliko obremenitev zaposlenih in tudi veliko investicijo: »Plačna reforma je odpravila nekatera nesorazmerja, vzpostavila pa je veliko novih; poleg tega je finančni učinek pri nekaterih delovnih mestih zanemarljiv in tudi po zahtevnosti neprimerljiv glede na uvrstitve pri drugih stebrih.«

Uslužbencem v povprečju 19 odstotkov višje osnovne plače

Na Univerzi v Mariboru podpirajo sprejetje novega plačnega sistema, saj da v visokem šolstvu in znanosti niso bili več konkurenčni na trgu delovne sile, plače pa tudi niso bile primerljive v javnem sektorju. So pa tudi v Mariboru opozorili, da v začasni pogodbi za šestmesečno financiranje dviga plač ni upoštevano. Na mariborski univerzi je zaposlenih 2147 javnih uslužbencev, masa plač za december je znašala devet milijonov evrov, za januar bo predvidoma deset milijonov evrov. »Če ministrstvo ne bo zagotovilo dodatnih sredstev zaradi dviga plač in pokrilo vseh zvišanj, ki so bila izpogajana s sindikati, pri čemer izpostavljamo, da univerze ne sodelujemo v pogajanjih, bomo pa imeli velike likvidnostne težave pri tekočem poslovanju in plačevanju obveznosti,« so zapisali na mariborski univerzi.

Z Univerze na Primorskem so nam odgovorili, da upajo, da bo dvig plač v pogodbah z ministrstvom upoštevan v prihodnjih tednih. Če se to ne bo zgodilo, opozarjajo, da bodo letošnje leto zaključili s primanjkljajem. Tam imajo sicer 812 zaposlenih, za letos ocenjujejo, da bo masa plač 35,58 milijona evrov, od tega 2,32 milijona evrov na račun novega sistema plač v javnem sektorju.