Uslužbencem v povprečju 19 odstotkov višje osnovne plače

Kot zgodovinski podvig je predsednik vlade Robert Golob označil podpis kolektivnih pogodb in drugih dokumentov, ki so odprli pot temu, da se bodo od 1. januarja 2025 do leta 2028 osnovne plače približno 190.000 zaposlenim v javnem sektorju postopno, v šestih tranšah, zvišale za povprečno 19 odstotkov oziroma nominalno 380 evrov (pri tem niso upoštevani funkcionarji in direktorji). Država bo za to, po okvirni oceni, namenila 1,4 milijarde evrov. Kljub izražanju nezadovoljstva z izpogajanim, predvsem v stebru državne uprave in uniformiranih poklicev, se je za podpise odločilo najmanj 33 od 46 reprezentativnih sindikatov.

Zvišanje osnovnih plač ob prehodu v nov plačni sistem. INFOGRAFIKA: Delo

»Danes je zgodovinski dan, ko je vladi in socialnim partnerjem uspelo, da smo zaključili dogovor o plačnem sistemu v javnem sektorju, ki izboljšuje materialni položaj uslužbencev, hkrati pa tudi postavlja temelje za še bolj kakovostno delo javnega sektorja,« je komentiral Golob. »Podpis bo imel zares dolgoročne učinke. Od danes namreč nihče od zaposlenih v javnem sektorju ne bo prejemal plače, ki je nižja od minimalne, plače pa se bodo začele delno usklajevati z inflacijo. Tako bomo dosegli, da se dostojne plače ne dobi samo enkrat, ampak da ta ostane tudi dolgoročno,« je še dejal predsednik vlade.

Podpisi kolektivnih pogodb še pod vprašajem

»S tem bo tudi javni sektor postal boljši delodajalec in zaposlovalec. Verjamem, da bo rezultat teh pogajanj prinesel vrednotenja in sistem, v katerega bomo morda lažje pridobivali tudi kakovostnejši kader in te, ki so v javnem sektorju, zadržali ter s tem postali tudi učinkovitejši in boljši javni sektor,« je še en vidik izpostavila Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo.

INFOGRAFIKA: Delo

Da je ena največjih pridobitev prenovljenega sistema nova plačna lestvica, po kateri nobena osnovna plača ni pod minimalno (izplačane plače za polni delovni čas so že do zdaj znašale vsaj minimalno in pripadajoče dodatke, ki pa so se računali od osnovne), je poudaril tudi Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. »To je dosežek, ki sicer ni poceni, saj bo neposredno ali posredno nase vezal pomemben del stroška prenove,« je opozoril Štrukelj in poudaril še, da bo vsakoletna obvezna uskladitev plačne lestvice z 80 odstotki inflacije večinoma zagotavljala ohranjanje njihove realne vrednosti. »Kakovostne javne storitve, od zdravstva, šolstva, sociale, kulture in varnosti, so lahko ena od naših bistvenih prednosti. Ta pa se lahko zgodi zgolj ob ustreznem vrednotenju dela javnih uslužbencev,« je dejal Štrukelj in vlado pozval, naj čuva javni sektor, »saj je alternativa temu razslojevanje, ki bo na koncu precej otežilo stabilno delovanje države«.

FOTO: Matej Družnik/Delo

»Ogromno žogic je bilo v zraku in na koncu jih je bilo treba ujeti, da smo žongliranje uspešno zaključili,« je kompleksnost pogajanj, ki so presegala novo plačno lestvico in vrednotenje delovnih mest, ponazoril Jakob Počivavšek, ki ga zelo veseli, da je k podpisu pristopilo zelo veliko sindikatov. Popoldne je še zdravniški Fides, ki niti ni sodeloval na teh pogajanjih, ob poudarjanju, da to ni reforma, sporočil, da bo podpisal aneks k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Pa tudi policijska sindikata, ki sta pred dnevi napovedovala možnost zaostrovanja zaradi nezadovoljstva z vladno ponudbo, sta sklenila lastno kolektivno pogodbo, ker je na koncu »prevladala pragmatičnost«.

Prvo izplačilo februarja

Plačna razreda A in B za funkcionarje in direktorje ureja zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in se o njih sindikati niso pogajali. Nominalno se bo njihov plačni položaj precej izboljšal, saj se je »strop« premaknil s 6087 na 8821 evrov bruto, za marsikateri položaj pa tudi v odstotkih – posebej se bo prenova sistema poznala županoma Ljubljane in Maribora ter direktorjema obeh UKC. Tudi sicer se bo vsem županom plača zvišala za najmanj polovico. Poslanci in člani vlade so se v tem mandatu odrekli kakršnimkoli dvigom, višje dohodke bodo predstavniki izvršilne in zakonodajne veje oblasti začeli prejemati po naslednjih parlamentarnih volitvah.

FOTO: Matej Družnik/Delo

Prvega januarja – z izplačilom februarja – se bo vsem drugim zaposlenim v javnem sektorju plača zvišala za 12 odstotkov razlike oziroma najmanj sto evrov, razen tistim, pri katerih bo učinek prevedbe na novo lestvico manjši, ker so bili v bližnji preteklosti že deležni zvišanja plače. Naslednjih pet tranš bo sledilo oktobra leta 2025, junija in decembra leta 2026, julija leta 2027 in januarja leta 2028. Najprej bodo celotni znesek nove plače dobili zaposleni v spodnji tretjini lestvice. Če izvzamemo direktorje in funkcionarje, bo povprečno zvišanje osnovne plače za javne uslužbence 19 odstotkov oziroma 380 evrov bruto.

Prvega januarja prihodnje leto, ko se bo stara lestvica prevajala v novo, se bo tudi minimalna plača zvišala najmanj za delež inflacije. To pomeni, da bo več od sedanjih 1253 evrov bruto, zato nihče ne bo uvrščen v prvi plačni razred. Tisti, ki so do zdaj prejemali minimalno plačo, a so medtem že pridobili napredovanja, ki so bila vseeno pod minimalno plačo, se jim bodo ta pri prevedbi upoštevala.