Vlado in sindikate javnega sektorja danes čaka sklepno dejanje pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Podpisovali bodo namreč kolektivne pogodbe in druge dokumente, ki so podlaga za dvige plač in druge spremembe, ki bi se v plačnem sistemu uveljavile z začetkom prihodnjega leta. Po dolgih pogajanjih do zadnjega ni bilo znano, ali bodo dokumente podpisali vsi sindikati. Policisti, vojaki in drugi v drugem stebru državne uprave so namreč še sredi tedna opozarjali, da pričakujejo, da bo vlada do petka dala na mizo boljšo ponudbo.

Podpisi kolektivnih pogodb še pod vprašajem

Kot je poročala TV Slovenija, bodo kljub drugačnim napovedim podpis vendarle prispevali tudi v sindikatu državnih organov. 

Če za uveljavitev reforme vsi pogoji ne bi bili izpolnjeni, je dogovor med vlado in sindikati, da vlada najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlaga prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

Če bo podpisov dovolj, pa bodo morali v javnem sektorju izpeljati vse potrebno za prehod na nov sistem, na ravni posameznega proračunskega uporabnika bo treba sprejeti akte o sistemizaciji delovnih mest, na njihovi podlagi pa skleniti pogodbe oz. anekse k pogodbam o zaposlitvi posameznikov.

Zvišanja bodo postopna

Reforma s plačnimi dvigi je za štiri leta ocenjena na 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju naj bi pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028.

Zvišanja bi se namreč uveljavila postopoma, v šestih obrokih, pri čemer je prvi predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028. Nekoliko drugače je določeno za poslance, funkcionarje vlade in državni svet, ki bi se jim zvišanja poznala šele z naslednjim mandatom.

Nova plačna lestvica ima med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto. Med drugim je v zakonu po novem določen tudi način usklajevanja plač z inflacijo, spremembe so v sistemu napredovanja in nagrajevanja.

Na vladni strani poudarjajo, da z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne, vzpostavljena bo izboljšana povezanost plačila z rezultati dela, omogočena bo večja fleksibilnosti pri določanju plač za zaposlene z ustreznimi znanji in kompetencami, plačni sistem pa bo omogočal tudi boljše prilagajanje ponudbi in povpraševanju na trgu dela, vključno z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov tako za lažje privabljanje na novo zaposlenih kakor tudi za ohranitev že zaposlenih.

Največja prenova plačnega sistema po letu 2008

Zaposleni v javnem sektorju so v obstoječi plačni sistem vstopili v letu 2008. A se je že kmalu pokazalo, da ni brez pomanjkljivosti. Že ob prehodu v novi sistem so bile posamezne skupine nezadovoljne z vrednotenjem njihovega dela, ob varčevanju zaradi finančne in gospodarske krize v letih, ki so sledila, neusklajevanju plač z inflacijo in ločenih dogovorih s posameznimi skupinami, ki jim je uspelo izboljšati svoj položaj, se je nezadovoljstvo še krepilo.

Da se bodo lotili sprememb v plačnem sistemu in odprave anomalij, so vlada in sindikati predvideli v več dogovorih. Različni predlogi so bili na mizi tudi v času prejšnjih treh vlad. Aktualna vlada je oktobra 2022, slabe štiri mesece in pol po nastopu mandata, s sindikati podpisala dogovor, ki je vključeval tudi zavezo o pristopu k pogajanjem o celovitih spremembah plačnega sistema in vzporednih pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij, nastalih v obdobju po letu 2018.

Sprva so načrtovali, da bi pogajanja sklenili do 30. junija 2023. A so se roki zamikali. S prvimi izhodišči za plačno reformo je vlada pred sindikate prišla februarja 2023. Ker večmesečna pogajanja niso pripeljala do dogovora, so sindikati po poletju vse bolj napovedovali zaostrovanje sindikalnih aktivnosti. Vsaj nekoliko je razmere konec leta umiril dogovor o delni uskladitvi plač z inflacijo, ki ga je s sindikati dosegel finančni minister Klemen Boštjančič, ki je po odstopu Sanje Ajanović Hovnik z mesta ministrice za javno upravo prevzel vlogo glavnega vladnega pogajalca.

Še vedno pa se je vlada soočila z najdaljšo stavko zdravnikov v zgodovini Slovenije, ki še traja. Stavkali so zaposleni na upravnih enotah, še vedno poteka stavka operaterjev številke 112. Protestirali so tudi sodniki, ki so bili nato na podlagi ustavne odločbe že deležni povišanja plač za 12,35 odstotka.