V nadaljevanju preberite:

Mnogi so prepričani, da reforma plačnega sistema, ki je začela veljati ta mesec, ne bo izboljšala kadrovske stiske v socialnovarstvenih zavodih. Ob pomanjkanju kadra so pogoji dela namreč pomembnejši, saj največje breme nosijo tisti, ki ostajajo, ti pa zaradi preobremenjenosti izgorevajo, bolniške odsotnosti so pogoste in začarani krog pomanjkanja zaposlenih je sklenjen. To pa vse močneje občutijo tudi stanovalci v domovih za starejše, za katere pa je pomembno predvsem to, da zvišanje plač ne bo vplivalo na dvig oskrbnin.

Prvega januarja letos so se vsem v dolgotrajni oskrbi zvišale plače za najmanj sto evrov bruto, pri čemer se na to, višjo osnovno plačo, obračunavajo tudi vsi dodatki, ki bodo zaradi tega višji. Ker se bodo višje plače izplačevale v tranšah, obrokih do konca leta 2027, bodo zaposleni različno hitro »prišli« do svoje nove plače. Tisti, ki so imeli 31. decembra lani plačo pod minimalno, se jim bo ta mesec osnovna plača najprej v celoti uskladila do višine minimalne plače, razlika med njihovo novo plačo in minimalno pa bo izplačana v tranšah in iz tega naslova prejmejo 100 evrov. 

»Še vedno se vse prevečkrat zgodi, da delodajalci iz različnih razlogov možnosti, ki so jim na voljo, ne izkoristijo. Eden takih primerov je (ne)izplačevanje delovne uspešnosti iz povečanega obsega dela, ko ima delodajalec prihranke zaradi bodisi nezasedenih delovnih mest bodisi bolniške ali druge odsotnosti z dela,« pravi Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS). Gotovo pa so še možnosti za izboljšanje delovnih pogojev za zaposlene v dolgotrajni oskrbi.