Učenci zelo veseli vrnitve, primanjkljaj v znanju

Otroci s posebnimi potrebami po odločitvi ustavnega sodišča že dva tedna obiskujejo šole in zavode za otroke s posebnimi potrebami. Pričakovano so se pojavili prvi primeri okužb, okuženih je 0,3 odstotka otrok in en odstotek zaposlenih. Vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol s prilagojenim programom Jelena Horvat pravi, da, če bo tako ostalo, je bila odločitev za odprtje šol dobra. Učenci so šole namreč resnično veseli, primanjkljaj znanja pa je velik.

V šole in zavode za otroke s prilagojenim programom, skupaj gre za 55 zavodov, se je vrnilo 4493 učencev in 3295 zaposlenih. Po podatkih ministrstva za izobraževanje so v zadnjih štirinajstih dneh zabeležili 14 okužb med učenci in 33 okužb med zaposlenimi. Vsi učenci se v šole niso vrnili.

Delo so zelo prilagodili, izvajajo le obvezni program, starši takoj po pouku pridejo po otroke. Jelena Horvat, ravnateljica radovljiške OŠ Antona Janše upa, da bodo starši to še zmogli, saj prevoza ni. Dodaja, da šole zelo skrbijo za varnost: »Veliko šol je že imelo obisk inšpekcije in, kolikor mi je znano, ni bilo nobenih pripomb. Torej znamo v šolah poskrbeti, da vsi nosijo maske – zaposleni ves čas, otroci v skupnih prostorih, ne nosijo jih le otroci, ki imajo večje razvojne težave in tega ne zmorejo. Prostore razkužujemo, skrbimo za higieno, zagotovljene imamo mehurčke. Imamo pa prednost, ker so pri nas manjše skupine, znotraj ene skupine je največ osem otrok, ter lažje zagotavljamo mehurčke in razdalje.«



Otroci so se na nov način dela zlahka prilagodili, je še zagotovila: »Od samega zadovoljstva, da so v šoli. Opažamo pa primanjkljaj znanja. Po šolah delamo analize ter pripravljamo strategije in pomoč za tiste otroke, ki odstopajo. Primanjkljaj je v znanju in vedenju, vendar se v vedenju v tem uvajalnem obdobju še ne pokažejo večji ekscesi.«
 

Nujna redna testiranja

Horvatova je prepričana, da za zdaj kaže, da je bila odločitev za vrnitev v šole dobra, a če bi se okužbe še širile in bi morali šole spet zapreti, »bi pa to bil zelo velik šok in takrat bi lahko rekli, da je bilo odpiranje napaka«. Tudi zato se trudijo, da se to ne bi zgodilo, a Horvatova opozarja, da bi bilo nujno treba organizirati redna testiranja. Trenutno se namreč z zdravstvenimi domovi dogovarja vsak zavod sam. Nekaterim ga omogočijo, drugi jih povabijo kar na množično testiranje.



Tudi v Svizu so že opozorili na pomembnost periodičnega testiranja, ki pa naj bo prostovoljno, je dejal glavni tajnik Branimir Štrukelj. »Tako kot pri cepljenjih je tudi na tem področju nujen načrt: kako, kdaj, v kakšnih časovnih odmikih. Naj bo na delovnih mestih, ne pa da učitelji čakajo v vrstah na množičnem testiranju.« Z ministrstva so odgovorili, da je periodično testiranje predvideno. Ni znano, kdaj.

Štrukelj je že večkrat poudaril, da ministrstvo v šolah ni zagotovilo učinkovitejšega prezračevanja, pregrad iz pleksi stekla, enojnih klopi. Z ministrstva odgovarjajo, da »šole in zavodi iz državnega proračuna dobivajo sredstva za nakup zaščitne opreme«. Štrukelj odgovarja, da je to izgovor, saj sredstev ni dovolj. Glede na to, da bo prav situacija v šolah za otroke s posebnimi potrebami vplivala na prihodnje odpiranje vseh drugih šol, je še dodal, da tudi niso poskrbeli za možna nadomeščanja učiteljev, če se bodo okužbe širile.