Galerija
Ustavno sodišče: Pravne podlage za zaprtje šol ni
Ustavni sodniki so odločili, da sklepa vlade, s katerima so podaljšali zaprtje šol, nikoli nista začela veljati, zato za zaprtje šol ni pravne podlage.
Kot kaže odločitev ustavnega sodišča, bodo šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami morali spet odpreti vrata. FOTO: Jure Eržen/Delo
3. 12. 2020 | 21:41
4. 12. 2020 | 08:42
4:55
A+A-
Ljubljana – Ustavni sodniki so odločili, da sklepa vlade, s katerima je vlada podaljšala ukrep zaprtja vseh šol, tudi šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami, nista nikoli začela veljati, ker nista bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Prav tako ni bil nikoli objavljen sklep ministrice za izobraževanje Simone Kustec. Pravne podlage za zaprtje šol tako ni. Vladi so dali tri dni časa, da to popravi in da hkrati ponovno pretehta odločitev glede zaprtja šol.
Ustavno sodišče je o odlokih odločalo na podlagi pobude za presojo ustavnosti, ki sta jo vložila zastopnika dveh mladoletnikov s posebnimi potrebami. Predlagala sta začasno zadržanje sklepov vlade in ministrice v delu, ki se nanaša na šole in zavode za otroke s posebnimi potrebami, saj da tem otrokom vsak dan nastaja vrsta težko popravljivih posledic.
Ustavni sodniki so jima pritrdili in se postavili na stališče, da če bo vlada vztrajala pri odločitvi glede zaprtih šol, naj šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami ostanejo odprti: »Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se morebiti ustavnoskladne izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale. Za takšen primer gre v tej zadevi.«
Nadaljnje zaprtje šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami bi nedvomno lahko imelo škodljive posledice za otroke s posebnimi potrebami, še ugotavlja ustavno sodišče: »Ti, upoštevaje njihove posebnosti in primanjkljaje, potrebujejo zanje še posebej prilagojeno izvajanje izobraževanja, ki so ga lahko praviloma deležni le v zavodih, v katerih se z njimi ukvarjajo za to posebej strokovno usposobljeni delavci, njihovi starši pa jim tega morda ne morejo oziroma niti ne znajo zagotoviti, zaradi česar ima zaprtje šol za te otroke še veliko večje posledice kot pri drugih otrocih. Glede na to je treba pritrditi pobudnikoma, da izostanek takšnega dela lahko vpliva na njun razvoj, še posebej če ti ukrepi trajajo dlje časa, kot je to v obravnavanem primeru. Poleg tega pa so zaradi zaprtja zavodov, v katerih se izobražujejo, ti otroci prikrajšani za izvajanje vseh specialnih obravnav, ki so jih deležni v teh zavodih, s čimer se jim tudi povzroča škoda. Pri tem ni mogoče a priori zanikati, da bodo lahko posledice takšne oblike izobraževanja, ki traja dalj časa, pri posameznih otrocih s posebnimi potrebami, na katere se nanaša izpodbijani odlok, težko popravljive.«
Ustavno sodišče je sklep sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik ddr. Klemen Jaklič.
Zadeva je za pravnike osupljivo banalna, za pravno nepoučene ljudi pa zna biti težje razumljiva, je na facebooku zapisal univerzitetni učitelj in ustavnik Andraž Teršek. Vsi sklepi o prekinitvi pouka, ustavitvi procesov vzgoje in izobraževanja otrok, skrbstvu otrok s posebnimi potrebami, vsi v odločbi ustavnega sodišča omenjeni sklepi veljajo za pravno neobstoječe, kot da jih ne bi bilo, je zapisal.
Med drugim je zapisal, da takšnega primera tako enormne šlamastike, neodgovornosti, neznanja, nesposobnosti in oblastniškega napuha ne pomni. Označil jo je za komaj dojemljivo in neprecedenčno neverjetno šlamastiko.
Vlada ima tri dni časa, da postopkovno in vsebinsko zagotovi veljavnost sklepov oziroma da jih pravno pravilno objavi ali sprejme nove odloke. Ker mora zagotoviti tudi veljavnost vseh odlokov! Če vlada tega ne stori, se bo nadaljevalo stanje, kot da sklepi ne bi bili sprejeti. In nadaljevalo se bo stanje, kot da odlokov, katerih veljavnost se je podaljševala s temi sklepi, ne bi bilo.
Za nazaj pa to pomeni utemeljeno pravno podlago za vložitev kazenskih ovadb in za vlaganje odškodninskih tožb vseh ljudi, ki jih ti sklepi in odločba sodišča neposredno zadevajo. To pa niso samo starši, otroci, učenci, učitelji in učenci s posebnimi potrebami, pač pa vsi državljani, ki lahko utemeljeno dokažejo, da jim je bila povzročena škoda.
To pomeni, da so tudi kazni, izrečene na podlagi teh odlokov, od 5. novembra pravno nične. Neplačanih ni treba plačati, za plačane se lahko zahteva vrnitev neobstoječega dolga. V. U.
Ustavno sodišče je o odlokih odločalo na podlagi pobude za presojo ustavnosti, ki sta jo vložila zastopnika dveh mladoletnikov s posebnimi potrebami. Predlagala sta začasno zadržanje sklepov vlade in ministrice v delu, ki se nanaša na šole in zavode za otroke s posebnimi potrebami, saj da tem otrokom vsak dan nastaja vrsta težko popravljivih posledic.
Ustavni sodniki so jima pritrdili in se postavili na stališče, da če bo vlada vztrajala pri odločitvi glede zaprtih šol, naj šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami ostanejo odprti: »Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se morebiti ustavnoskladne izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale. Za takšen primer gre v tej zadevi.«
Hude posledice vidijo tudi ustavni sodniki
Nadaljnje zaprtje šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami bi nedvomno lahko imelo škodljive posledice za otroke s posebnimi potrebami, še ugotavlja ustavno sodišče: »Ti, upoštevaje njihove posebnosti in primanjkljaje, potrebujejo zanje še posebej prilagojeno izvajanje izobraževanja, ki so ga lahko praviloma deležni le v zavodih, v katerih se z njimi ukvarjajo za to posebej strokovno usposobljeni delavci, njihovi starši pa jim tega morda ne morejo oziroma niti ne znajo zagotoviti, zaradi česar ima zaprtje šol za te otroke še veliko večje posledice kot pri drugih otrocih. Glede na to je treba pritrditi pobudnikoma, da izostanek takšnega dela lahko vpliva na njun razvoj, še posebej če ti ukrepi trajajo dlje časa, kot je to v obravnavanem primeru. Poleg tega pa so zaradi zaprtja zavodov, v katerih se izobražujejo, ti otroci prikrajšani za izvajanje vseh specialnih obravnav, ki so jih deležni v teh zavodih, s čimer se jim tudi povzroča škoda. Pri tem ni mogoče a priori zanikati, da bodo lahko posledice takšne oblike izobraževanja, ki traja dalj časa, pri posameznih otrocih s posebnimi potrebami, na katere se nanaša izpodbijani odlok, težko popravljive.«
Ustavno sodišče je sklep sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik ddr. Klemen Jaklič.
Andraž Teršek: Zgodovinska odločitev ustavnega sodišča
Zadeva je za pravnike osupljivo banalna, za pravno nepoučene ljudi pa zna biti težje razumljiva, je na facebooku zapisal univerzitetni učitelj in ustavnik Andraž Teršek. Vsi sklepi o prekinitvi pouka, ustavitvi procesov vzgoje in izobraževanja otrok, skrbstvu otrok s posebnimi potrebami, vsi v odločbi ustavnega sodišča omenjeni sklepi veljajo za pravno neobstoječe, kot da jih ne bi bilo, je zapisal.
Med drugim je zapisal, da takšnega primera tako enormne šlamastike, neodgovornosti, neznanja, nesposobnosti in oblastniškega napuha ne pomni. Označil jo je za komaj dojemljivo in neprecedenčno neverjetno šlamastiko.
Vlada ima tri dni časa, da postopkovno in vsebinsko zagotovi veljavnost sklepov oziroma da jih pravno pravilno objavi ali sprejme nove odloke. Ker mora zagotoviti tudi veljavnost vseh odlokov! Če vlada tega ne stori, se bo nadaljevalo stanje, kot da sklepi ne bi bili sprejeti. In nadaljevalo se bo stanje, kot da odlokov, katerih veljavnost se je podaljševala s temi sklepi, ne bi bilo.
Za nazaj pa to pomeni utemeljeno pravno podlago za vložitev kazenskih ovadb in za vlaganje odškodninskih tožb vseh ljudi, ki jih ti sklepi in odločba sodišča neposredno zadevajo. To pa niso samo starši, otroci, učenci, učitelji in učenci s posebnimi potrebami, pač pa vsi državljani, ki lahko utemeljeno dokažejo, da jim je bila povzročena škoda.
To pomeni, da so tudi kazni, izrečene na podlagi teh odlokov, od 5. novembra pravno nične. Neplačanih ni treba plačati, za plačane se lahko zahteva vrnitev neobstoječega dolga. V. U.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji