V Sloveniji je bilo do zdaj z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih okoli 1360 otrok do 11 let. Nekaj zanimanja je, ne pa prav veliko, ugotavlja pediater Denis Baš, ki je v Zdravstvenem domu Kamnik cepil 55 otrok, starih od petih do 11 let. Starši imajo različne pomisleke, eden od njih je, da ne vemo, kakšne so morebitne dolgoročne posledice uporabe cepiv mRNK.

Dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, je v odgovoru na ta pomislek poudaril, da je mRNK cepivo zelo podobno virusu: oba sprožita v telesu tvorbo virusnih proteinov, proti katerim se aktivira človekov imunski sistem. »Razlika je v tem, da cepivo sproži tvorbo enega samega proteina, medtem ko virus 29. Cepivo se v našem telesu ne množi tako kot virus. Poleg tega virus sproži bolezen, ki ima lahko zelo hude posledice, za razliko od cepiva.«

Kot je še poudaril, ima molekula mRNK kratkotrajno življenjsko dobo in se po kakšnem tednu ali dveh razgradi, prav tako kot virusni protein, ki so ga naredile naše celice. Ostane pa imunski spomin, ki telo pripravi na učinkovitejši spopad z virusom. »Prav vsi, sicer zelo redki neželeni pojavi zaradi cepljenja, lahko nastopijo tudi ob virusni okužbi, le da so v tem primeru precej bolj škodljivi, in številni dokazi o dolgem covidu kažejo, da okužba lahko pusti dolgotrajne posledice na ožilju, dihalih, možganih, prebavilih,« je sklenil Roman Jerala in znova poudaril, da je za razumevanje delovanja cepiva bistveno poznavanje mehanizmov delovanja imunskega sistema, ki ga imajo zdravniki in imunologi. »Za nestrokovnjake je smiselno, da zaupajo njihovemu znanju, tako kot zaupajo za številna druga zdravila, ki jih jemljejo brez takšnega dvoma, kakor se poraja zdaj ob cepivih.«

Dolgoročnih učinkov ne pričakujejo

S pomisleki se srečuje tudi Denis Baš, predsednik sekcije za primarno pediatrijo, a niti ne med starši, ki se odločijo cepiti svoje otroke; največ jih zasledi med raznimi komentarji. Glavni je, da je covid-19 bolezen, ki jo otroci prebolijo v blagi obliki, »kar je na srečo večinoma res«. Drugo vprašanje je, zakaj bi morali otroke izpostavljati nevarnosti, če pa se odrasli niso cepili. »To je spet res, a le deloma, saj je s tem, ko je otrok cepljen, tudi on zaščiten, navsezadnje so v tej skupini prav tako mogoči zapleti.«

Pri neželenih učinkih je pogosto že omenjeno vprašanje, kaj se bo zgodilo dolgoročno, čez nekaj let. »V tem primeru ne moremo dati zanesljivega znanstvenega odgovora, toda izkušnje pri ostalih cepljenjih kažejo, da se neželeni učinki pokažejo v nekaj dneh po cepljenjih, izjemoma mesecih.«

Baš je v Zdravstvenem domu Kamnik cepil 55 otrok, starih od pet do 11 let; v skladu s priporočili za cepljenje proti covidu-19 je bilo največ tistih s kroničnimi boleznimi in tistih, ki imajo v družini hude bolnike, prihajajo pa tudi iz družin, kjer so zdravi in bi jih starši radi zaščitili. »Cepljenje so dobro prenesli, tudi študije kažejo, da je neželenih učinkov, kot sta povišana temperatura in utrujenost, manj kot pri najstnikih, saj je odmerek manjši,« je dejal pediater, ki rad pove, da je svoja otroka cepil, saj je tveganje ob tem manjše, kot če bi zbolela. Staršem, ki so zaskrbljeni, a bi radi dali cepit otroke, je svetoval, da naj se obrnejo na pediatre, ki bodo odgovorili na njihova vprašanja.

Zgovorni so tudi podatki iz ankete med pediatri; okoli 80 odstotkov jih je dejalo, da bi oziroma bodo cepili svoje otroke, starejše od 12 let; v 70 odstokih so tako izjavili tudi tistti z mlajšimi otroki.

Zdaj skrb vzbuja različica omikron, ki se hitro širi in se bo zato teže pravočasno zaščititi. »Raziskave resda kažejo, da omikron povzroča blažji potek bolezni, a še vedno ne vemo, kaj to pomeni za otroke. Večorganski vnetni sindrom se namreč zgodi z zamikom dveh do šestih tednov,« je opozoril pediater. Takšne zaplete je imelo že več kot 50 otrok.

Dobre izkušnje iz drugih držav

Pediatrinja Helena Mole je v svoji zasebni ambulanti v Ljubljani cepila manjši skupini otrok, do zdaj je vse potekalo brez težav. »Ker prejmejo otroci tretjino doze, se poskušamo organizirati tako, da porabimo cepivo. A na organizacijske izzive smo navajeni, navsezadnje smo pediatri tisti, ki nam je celjenje vsakodnevno delo.« Pri cepljenju otrok proti covidu-19 so se pediatri, kot je dejala, lahko že oprli na izkušnje iz drugih držav, in te kažejo, da kakšnega dvoma, kar zadeva varnost cepiva, ni. »Tudi pri nas so izkušnje zelo dobre, celo boljše kot pri najstnikih, najbrž na račun te manjše doze. Edino, kar je pri cepljenju otrok pričakovati, je, da bo razmak med odmerkoma zaradi kakšnih bolezni daljši kot tri tedne. A tudi glede tega izkušnje iz tujine kažejo, da ni problematično.«

Starši, ki se odločijo za cepljenje svojih najmlajših, nimajo več pomislekov, se pa veliko pogovarjajo po telefonu. Cepljenje absolutno priporoča za otroke s kroničnimi boleznimi in apelira tudi na njihove družinske člane, da naj to storijo. »Starši bi si želeli zagotovila, da so cepiva absolutno varna. Seveda bi tudi mi želeli imeti leta trajajoče študije o uporabi cepiv, a kolikor vemo iz teorije in po izkušnjah iz cepljenja odraslih proti covidu-19, ni takih zapletov, zaradi katerih ne bi cepili. Je pa tudi res, da toliko na hitro zbranih podatkov o cepljenju, kot jih imamo zdaj ob covidu, še nikoli nismo imeli.«

Pri cepljenju so tudi po besedah Helene Mole zelo pomembni podatki otroških revmatologov, ki poročajo o relativno velikem številu otrok, ki so bili zdravljeni zaradi večorganskega vnetnega sindroma. »Na to smo pediatri ves čas pozorni in ta sindrom je najbolj pogost prav v starostni skupini, ki se je zdaj začela cepiti. Za meningokokni meningitis imamo, na primer, tudi malo primerov, bistveno manj kot za večorganski vnetni sindrom, a smo kljub temu zelo pozorni. Pomembno pri cepljenju navsezadnje je, da preprečimo tudi te redke primere.«