Poklukar: Na mizi imamo vrsto ukrepov

»Na mizi imamo vrsto ukrepov, ki jh bomo pretresali od a do ž in iskali najboljše rešitve za zdravstvo in družbo kot celoto,« je napovedal minister za zdravje Janez Poklukar, ki je na dopoldanski novinarski konferenci opozoril na »coklo«, ki jo Slovenija v nasprotju z visoko precepljenimi državami nosi s seboj v prihajajoči peti val epidemije z različico omikron.

Poudaril je, da se novi val začenja v situaciji, ko so kapacitete na intenzivni negi v slovenskih bolnišnicah že dvetretjinsko zasedene, med trenutno najhuje obolelimi na njih pa je kar 90 odstotkov necepljenih.

Več kot 25 formalnih srečanj in vsaj dvakrat toliko neformalnih

Krovno izhodišče novinarske konference, prve s predstavnikom vlade na prvi delovni dan v letu 2022, je bil sicer pregled tistega dogajanja med predsedovanjem Slovenije svetu Evropske unije v drugi polovici lanskega leta, ki se nanaša na področje zdravstva. Poklukar je bil z njim več kot zadovoljen.

Slovenska ekipa, ki je bila šest mesecev angažirana pri predsedovanju, je dosegla zavidljive uspehe, je povedal že uvodoma. Sodeč po njegovih navedbah je slovensko predsedovanje doseglo 21 tako imenovanih kompromisov na dosegih, od teh na področju zdravstva štiri. 

V okviru zdravstvene unije je bil podan predlog treh zakonodajnih aktov: uredba o krepitvi evropskega Centra za preprečevanje in nadzor nalezljivih bolezni, uredba o čezmejnih grožnjah za zdravje in uredba o krepitvi Evropske agencije za zdravila. Ker se je epidemija stopnjevala in so bili potrebni dodatni ukrepi, pa je septembra lani sledil še dodaten akt oziroma uredba o Heri, s katero poskuša komisija še dodatno okrepiti evropsko zdravstveno unijo. Gre za dogovor o novem evropskem organu za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere.

Slovensko predsedovanje se je sicer začelo julija in prvi dosežki na zakonodajnih aktih so bili uresničeni že poleti. Organizirali so več kot 25 formalnih srečanj in vsaj dvakrat toliko neformalnih, da so lahko dosegli dogovor na ravni 27 članic. Prvi pomemben zaključen trialog med parlamentom, svetom in komisijo EU je bil tisti o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila.

Med najhuje obolelimi na intenzivnih oddelkih je 90 odstotkov necepljenih. FOTO: Leon Vidic/Delo

Reprodukcijsko število okužb poskočilo

Poklukar je prepričan, da je slovensko predsedovanje glede dosežkov preseglo celo predsedovanje številnih drugih članic in da je Slovenija doprinesla k večjemu zdravju in obvladovanju epidemije v Evropski uniji.

Pa četudi ji doma ne gre najbolje, kar so odražala tudi vprašanja sedme sile po ministrovem nastopu, ki so se nanašala zgolj na domačo situacijo in so slovensko predsedovanje pustila povsem ob strani. Poklukar je glede trenutnih razmer v Sloveniji in zaostrovanja epidemiološke situacije s širjenjem omikrona povedal, da je po njegovih podatkih v naši državi sekvencioniranih 324 primerov omikrona, 2335 pa je še sumljivih primerov. Včeraj je bilo 1008 novih okužb, kar je 307 več kot pred tednom dni. Reprodukcijsko število znaša od 1,4 do 1,5.

Poudaril je, da je danes v slovenskih bolnišnicah 173 bolnikov v intenzivni terapiji, od tega je 17 cepljenih. 90 odstotkov najhuje obolelih v enotah intenzivne terapije je necepljenih. Ob zadostni precepljenosti bi imeli le sto hospitaliziranih, in ne sedanjih 548, je prepričan.

»Razmišljamo, ali bi bilo mogoče karanteno prekiniti po petih dnevih«

»Bolnišničnih kapacitet v primerjavi z visoko precepljenimi državami ob širjenju omikrona ne začenjamo polniti iz nič. Situacija je resna. Na mizi imamo vrsto ukrepov, ki jh bomo pretresali od a do ž in iskali najboljše rešitve za zdravstvo in družbo kot celoto. Pri tem nam ne bo lahko. Glede karanten je treba poudariti, da ima omikron inkubacijsko dobo 2,5 dneva, torej je dvakratna inkubacijska doba pet dni. Zato razmišljamo, ali bi bilo mogoče karanteno prekiniti po petih dneh v primeru negativnega testa.«

Glede vektorskih cepiv je omenil, da nove raziskave v Veliki Britaniji kažejo, da celična imunost pri omikronu ostaja in je zadostna pri preprečevanju težjega poteka bolezni. Tudi Poklukar se je maja lani sprva cepil s cepivom AstraZenece.

Eno od novinarskih vprašanj se je nanašalo na morebitno spremembo karanten za otroke. Po novem so namreč karantene obvezne tudi za cepljene in prebolevnike, le za tiste s poživitvenim odmerkom ne. Ta pa za otroke še ni registriran. Odgovoril je, da je na to temo neformalno govoril z epidemiologi NIJZ in dobil odgovor, da karanteno zaenkrat zagovarjajo tudi za otroke.

A se bodo sodeč po njegovih besedah karantene v prihodnjih dneh in tednih spreminjale, saj so bile obstoječe namenjene zaustavljanju krepitve omikrona. Zdaj, ko je že navzoč, gre po njegovih besedah pričakovati določene spremembe, ki jih bodo določili epidemiologi. Konkretnejši pa ni bil.

Na vprašanje o možnosti uvedbe obveznega cepljenja in pogoja preboleli, cepljeni (PC) je odgovoril, da čaka na usmeritve stroke. »Ko jih bomo dobili, bomo z drugimi deli družbi pretresali, če je to mogoče implementirati,« je dodal.

Epidemiološki kolegij Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je sicer prejšnji teden že tretjič razpravljal o obveznem cepljenju proti covidu-19 in ponovno potrdil stališče, da trenutno ne more podpreti njegove uvedbe, saj še ni načrta implementacije. Po veljavnem zakonu o nalezljivih boleznih bi minister za zdravje cepljenje proti covidu-19 lahko uvrstil na seznam obveznih cepljenj na predlog NIJZ.

V prihodnjih dneh bodo na ministrstvu za zdravje pripravili tudi izhodišča za pogajanja s sindikati zdravstvene nege in socialnega varstva. Potrebnih je še več usklajevanj in potrditev v vladi, je povedal Poklukar. Pomembno se mu zdi predvsem, da pred petim valom okužb ohranimo »trezne misli, zbranost, toleranco in pripravljenost za maksimalen angažma in pomoč drug drugemu«.