Stroka, otroci in starši za spremembe v šolstvu

Že leta poslušamo, da bi bilo treba sistem vzgoje in izobraževanja spremeniti, čeprav nihče ne pove, kako. Nekaj ravnateljev pa se je odločilo, da bodo nekaj naredili, in v nekaj mesecih je iz ideje nastalo Partnerstvo za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem (Partnerstvo), v katerem sodelujejo vzgojitelji, učitelji, ravnatelji od vrtcev do srednjih šol, strokovnjaki iz različnih fakultet, sindikati, starši. Na včerajšnjem prvem srečanju v Šolskem centru Ljubljana so napovedali, da bodo do konca leta pripravili izhodišča in jih predali ministru za izobraževanje. Kdor koli bo že.

Če je cilj le znanje, otrok iz šole odide z glavo, oprano z znanjem

Gonilna sila Partnerstva, ki ima kar osemnajst delovnih skupin, je ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja. Samo Partnerstvo sistema ne bo spreminjalo, pravi Deleja: »Bo pa omogočilo spremembe.« Opozarja, da je danes sistem preveč rigiden. Ključno je po njegovem premalo povezovanja celotne vertikale od vrtca do izobraževanja odraslih: »Prehod iz vrtca v osnovno šolo je zelo tabuizirano področje. V sveti veri varovanja osebnih podatkov otroke pošiljamo naprej praktično brez informacij. Ne govorim o etiketiranju, ampak o večjem sodelovanju stroke, vzgojiteljev, učiteljev prve triade, spopadanju z izzivi, primanjkljaji, posebnostmi vsake generacije vrtca in šole, ki sodelujeta. Enako bi se moralo odvijati na ravni sistema in enako velja za prehod med osnovno in srednjo šolo.«

Gonilna sila Partnerstva je ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja: »Odločevalci bodo dobili zelo premišljeno študijo, ki jo bodo lahko ali pa tudi ne upoštevali v svoji politiki naslednjega mandata.« FOTO: osebni arhiv

Pričakovanja

Prva ideja za Partnerstvo je nastala na srečanju združenja osnovnošolskih ravnateljev, je razložil predsednik združenja Gregor Pečan: »Prišli smo do ugotovitve, da bi bil čas za Šolsko polje 2.0. To je bila skupina, ki jo je vodil Slavko Gaber, da so skupaj vetrili ideje, viharili možgane, njihove ideje pa so se več ali manj vse prelile v prakso. Z belo knjigo smo v zaostanku deset let. V tem času se je ogromno spremenilo v družbi, v izobraževanju pa imam občutek, da se stvari ne vpeljujejo dovolj hitro ali pa sploh ne.« Sam ključno težavo vidi v tem, da je šolstvo podcenjeno: »Treba je zagotoviti ustrezen delež proračuna za šolstvo. Trdim, da je šolstvo bistveno pomembnejše od oklepnikov. Z novo družbeno pogodbo je treba opredeliti, na katerem mestu je šolstvo kot družbeni podsistem. Mislim, da bi moralo biti na prvem.«

Učitelj, ki se ne zaveda moči tega poklica, ne bi smel učiti

Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj pravi, da že prvi odzivi kažejo, da je temeljita prenova sistema ključna: »Kjer bo sistem enako pravičen in vključujoč za vse: otroke s posebnimi potrebami, otroke priseljencev, otroke, ki živijo v večjezičnih okoljih, socialno ogroženih okoljih, in otroke, ki izražajo potenciale nadarjenosti. V tem kontekstu smo naredili mnogo premalo in so nekateri otroci res prikrajšani.«

Izhodišča

Cilj Partnerstva je pripraviti dokument, ki bo predlagal strategije za pravično in kakovostno javno vzgojo in izobraževanje, je dodal Pečan: »Ali bomo pri tem uspešni in ali bo Partnerstvo sprejeto pozitivno, ali bo ponovno nastopilo slovensko ljubosumje, pa bodo pokazali že naslednji tedni in meseci.«

Če je bil učiteljski poklic kdaj na preizkušnji, je to danes

Dokument bodo snovali v treh sklopih sestankov, pogovorov, posnetkov stanj, v katerih bodo sodelovali vzgojitelji, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki pedagoške stroke, pa tudi učenci in dijaki ter starši. Na koncu bodo celoten dokument dali v javno obravnavo. Ministrstvu bodo dokument predali v začetku leta 2023, je napovedal Deleja: »Vsi, ki bodo prevzeli ali obdržali neko odločevalsko funkcijo na področju šolstva tudi po aprilu 2022, bodo dobili zelo premišljeno študijo, iz katere bodo izšla naša izhodišča, ki jo bodo lahko ali pa tudi ne upoštevali v svoji politiki naslednjega mandata.«

Slavko Gaber upa, da bo tisti, ki bo prišel na ministrstvo, ta izhodišča sprejel in uporabil: »Res si ne zaslužimo še štirih let tavanja. Ni namreč dovolj samo volja, potrebuješ tudi premislek, in mi jim to dajemo.«