Šole lahko zapre kadrovska stiska, ne covid

Več kot šeststo ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol je na konferenci prisluhnilo premieru Robertu Golobu in ministru Igorju Papiču pred začetkom novega šolskega leta. Šolsko leto se bo začelo kot običajno – brez mask, a z rednim prezračevanjem in samotestiranjem doma v primeru simptomov covida-19. Sicer optimistični ravnatelji izpostavljajo problem pomanjkanja kadra, ki bi, kot kaže, edini lahko zaprl šole. Ne covid-19 ali ukrepi.

V tem letu bo po Papičevih navedbah na voljo 250 štipendij s področja pedagoškega izobraževanja in zaposlitev, vračajo tudi koncept pripravniških mest s plačilom. Predsednik zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan je dejal, da je to začetek: »Če bo to sledilo naslednjih deset let, se bomo približali zeleni veji. Nekateri namreč na to opozarjamo že več let in žalostno je, da se je šele ta politična opcija zavedela resnične nujnosti sprememb.« V primeru okužb je največja težava to, da nadomestnih kadrov ni: »Časi, ko se je na razpis prijavilo 50 kandidatov, od katerih jih je 40 izpolnjevalo pogoje, so le še oddaljen spomin. Tudi študentov je premalo. Tako obstaja nevarnost, da nam šol ne bodo zapirali politiki s svojimi odločitvami, ampak pomanjkanje kadra.«

Odprti vrtci in šole s (pre)malo kadra

Kadrovska stiska je tudi v vrtcih, kjer je veliko zaposlenih v premalo plačani skupini J, ki odhajajo v gospodarstvo. Ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja pa z nasmeškom pravi, da morda tudi šolstvo, tako kot vojska, potrebuje slogan: »Namesto postani vojak, postani učitelj. Vsekakor pa moramo kot družba v izobraževanju spet prepoznati tisto, kar neposredno oblikuje prihodnosti. Dobre ali slabe.«

Optimizem

»Strah pred covidom-19 ni popolnoma izzvenel, a novo šolsko leto začenjamo z drugačnimi usmeritvami, navodili, ki so bila ravnateljem znana dovolj zgodaj in tudi sporočena. Imeli bomo odprt sistem, uporabljali bomo priporočila in ne bomo zapirali sistema. V šolsko leto vstopamo sproščeni, veseli, optimistični, hkrati pa bomo zagotavljali varno okolje,« je dejala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj.

Maske niso predvidene, samotestiranje učencev doma

Tudi Pečan verjame, da se bodo šole zapirale zadnje: »Vsi smo bili priča podobnemu govoričenju v preteklih dveh letih, a so se šole potem zapirale precej prej kot druge javne ustanove. Upam, da smo se vendarle toliko naučili v dveh letih in pol, da bomo lahko zagotavljali precej boljšo odzivnost in tudi odpor na širjenje virusa.« Dodal je, da so zelo zadovoljni, da bo samotestiranje od zdaj potekalo doma: »To je bil naš predlog, ko se je samotestiranje prvič uvajalo, pa nam je bil potem vsiljen drugačen pristop. Poznamo tudi posledice. Zdaj je še vedno 12 šol, ki so v postopkih, ker jih tožijo skupine staršev.«

Ravnatelje, za vse sploh ni bilo dovolj stolov v dvorani na Brdu pri Kranju, so tokrat obiskali (z leve) državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Melita Župevc, direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj, premier Robert Golob, minister za izobraževanje Igor Papič, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Darjo Felda in namestnica direktorja Zavoda RS za šolstvo Stanka Preskar. FOTO: Blaž Samec/Delo

Spremembe …

Na konferenci pa so ravnatelji slišali tudi napovedi sprememb. Večina jih bo v šolskem letu 2023/2024, ko bodo spremenili pogoje vpisa v srednje šole, v zadnji triadi bo obvezen drugi tuji jezik. Začeli so tudi kurikularne spremembe, pri katerih ravnatelji upajo na manj plaho sodelovanje z nevladno formiranim Partnerstvom za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem (Partnerstvo).

Stroka, otroci in starši za spremembe v šolstvu

V času epidemije se je zelo povečalo število otrok, ki se izobražujejo na domu, a trend rasti je bil že pred epidemijo. Minister  Papič je napovedal spremembe, cilj pa je enaka kakovost izobraževanja kot v šoli. Da so enakovredni izobrazbeni standardi zelo pomembni, je poudaril tudi direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj in dodal, da je treba slišati razloge za šolanje na domu: »Staršem je treba predstaviti velik socializacijski pomen, ki ga ima šola, če hočemo, da bomo v prihodnje delovali kot skupnost.«

Psihosocialne posledice epidemije bodo, kot je dejal Papič, najlažje odpravljali s fizično aktivnostjo: »Zato spet uvajamo projekt zdravega življenjskega sloga.« Kdaj naj bi se to zgodilo, ni znano, ker minister in premier na vprašanja nista odgovarjala. Papič je napovedal še spremembe pogojev za vpis v srednje šole. Kot je za Delo odgovoril državni sekretar Darjo Felda, bi spremembe uvedli v šolskem letu 2023/2024, za zdaj je najverjetnejša rešitev, da bi poleg učnega uspeha upoštevali tudi nacionalna preverjanja znanja (NPZ).

O vpisu v srednjo šolo bo končno odločal tudi NPZ

​Logaj je povedal, da bo NPZ obvezen tudi v tretjem razredu, v prvem razredu bo obvezen prvi tuji jezik in v zadnjem triletju drugi tuji jezik, spremembe naj bi sistemsko uvedli v vse šole – na nekaterih je zdaj to poskusno – prihodnje leto. Obvezen drugi tuji jezik podpirajo tudi ravnatelji, je dejal Pečan.

… sistema

Pred več kot pol leta so vzgojitelji, učitelji, ravnatelji od vrtcev do srednjih šol, strokovnjaki različnih fakultet, sindikat in starši na nevladni ravni vzpostavili Partnerstvo, ki išče rešitve za sistem vzgoje in izobraževanja. Minister je danes napovedal pripravo strateškega dokumenta, zavod za šolstvo je začel prenavljati 60 učnih načrtov. Gonilna sila Partnerstva ravnatelj Deleja je podprl ministrovo napoved: »To je obetavno tudi za nas, ki strateške smernice pripravljamo že od pomladi. Pogovori z ministrstvom so se začeli, sicer zelo plaho, upamo, da bodo kmalu postali pogumnejši. Res ne bi veljalo, da se dela ista stvar na več koncih, ne nazadnje nas ni toliko v tej državi, da ne bi znali stopiti skupaj in nakazati nove smeri, ki so usklajene na širši ravni, in da ta strateški dokument postane tudi nova družbena pogodba za področje izobraževanja.«