V nadaljevanju preberite:

Bliža se javni natečaj za spomenik osamosvojitve. Stal naj bi na Trgu republike v Ljubljani, na mestu prve slovenske zastave. Površina prostora za spomenik ni velika, njegova pozicija pa je dovolj osrednja, dovolj vidna, da spomenik osamosvojitve lahko dejansko postane živ del javnega prostora trga nasproti stavbe parlamenta. Postavitev spomenika bo priložnost, da se ne bo ponovila izkušnja s Spomenikom žrtvam vseh vojn ali spomenikom sprave nekaj sto metrov stran, kjer sta bela betonska bloka dejansko zidova, ki postavljena na belo ploščad ne komunicirata niti prvotnega namena spomenika, kaj šele, da bi omogočala dvojno uporabo. Spomenik sprave je danes brisani prostor v središču mesta, na katerega je neprijetno stopiti, je nejavni prostor.

Bi torej spomenik osamosvojitve lahko bil oblikovan tako, da bi postal spomenik za dvojno uporabo? Da bi bil prostor spominjanja in prostor skupnosti, vztrajnosti in veselja, za posebne, ceremonialne dneve in za vsak dan. Za vedno in trajnostno. Je tak spomenik lahko igrišče, razgledišče in počivališče?