Tudi na gimnazijo zlahka, a ne v velikem mestu

Devetošolci v teh dneh dobivajo sporočila, ali so sprejeti na želeno srednjo šolo, in se tudi že vpisujejo. Večine vpis ni skrbel, skoraj 60 odstotkov devetošolcev je namreč kandidiralo za vpis v programe, kjer omejitve vpisa ni bilo. V šole, ki so omejile vpis, pa se je prijavilo 42,5 odstotka prijavljenih kandidatov, to je 8916 otrok.

Tiste, ki v prvem krogu ne bodo sprejeti, čaka drugi krog prijav že v prihodnjem tednu. Prosta mesta bodo gotovo tudi še na gimnazijah, vendar najverjetneje ne v velikih središčih. Mladi iz manjših krajev se namreč v zadnjih letih precej raje kot v domače šole vpisujejo v šole v večjih središčih.

Koliko devetošolcem se v prvem krogu izbirnega postopka ni uspelo vpisati na nobeno srednjo šolo, še ni znano. Pregled zadnjih javno objavljenih prijav kaže, da jih je zgolj pred vrati ljubljanskih gimnazij ostalo več kot 300. Nova možnost bo sledila z drugim krogom. In če imajo ljubljanske šole sladke skrbi zaradi prevelikega števila vpisanih, se v manjših krajih borijo za vsakega dijaka posebej.

Napoved, da bo NPZ nekaj štel, že razburja

Starši številnih ljubljanskih devetošolcev se jezijo, ker na domačih šolah za njihove otroke ni prostora, saj so se z boljšimi ocenami, ki so edino merilo pri vpisu, izkazali otroci iz drugih krajev. To je trend, ki ga že dolgo opažajo tudi na ministrstvu za izobraževanje, kjer so nam že v času prijav na vpis odgovorili, »da se mladi iz manjših krajev ali krajev blizu večjih središč precej raje odločajo za vpis v šole v večjih središčih, čeprav je morda isti izobraževalni program v njihovem domačem kraju. To je še posebno izrazito za osrednjeslovensko regijo oziroma Ljubljano in Savinjsko regijo oziroma Celje.«

Predsednica Skupnosti splošnih gimnazij Slovenije in ravnateljica Gimnazije Novo mesto Mojca Lukšič je že v začetku prvega kroga izbirnega postopka za Delo dejala, da se ravnatelji zelo zavedajo problema: »V Trbovljah imajo odlično gimnazijo, odlične rezultate na maturi, a se veliko staršev vozi v Ljubljano. Tja vozi tudi vlak, najbližja je Gimnazija Ledina. Tudi k nam kličejo starši iz Kočevja, pa jim vedno rečem, da imajo v Kočevju super gimnazijo. Sama si ne predstavljam, da bi se dvakrat na dan vozila iz Kočevskega roga.«

O vpisu v srednjo šolo bo končno odločal tudi NPZ

Devetošolcev, ki se letos vpisujejo v srednje šole, je 19.881, na voljo pa imajo skupaj 25.198 prostih mest. Največ prostih mest je v osrednjeslovenski regiji, kjer so razpisali tisoč prostih mest več, kot je letošnje vpisne generacije v tej regiji. A dejstvo je, da se tja ne vpisujejo le dijaki iz te regije. Ravnatelji opozarjajo, da je ministrstvo petnajst let vedelo, da se obeta močna generacija, vendar sprememb pri vpisih ni bilo. Tudi po prenosu prijav je tako na veliki večini ljubljanskih gimnazij, tudi zasebnih, ostalo preveč prijavljenih kandidatov. Daleč največ na Gimnaziji Ledina, kjer je po zadnjih dostopnih podatkih 130 preveč prijavljenih. Že spomladi je ministrstvo za izobraževanje opozorilo, da se v Ljubljani program gimnazije ne izvaja le na štirih najbolj želenih šolah: »Isti program se izvaja še na sedmih drugih šolah v Ljubljani, če upoštevamo še programe strokovnih gimnazij, se gimnazijski programi izvajajo na 20 šolah v tej regiji, in to v več oddelkih.«

Centralizacija

Po navedbah ministrstva je trend odhajanja v večja mesta najizrazitejši v osrednjeslovenski regiji oziroma Ljubljani in savinjski regiji oziroma Celju. Tako se veliko velenjskih gimnazijcev vozi v Celje. Gimnazija Velenje ima še vedno 40 prostih mest, medtem ko imajo vse celjske gimnazije omejitev vpisa. Ravnateljica velenjske gimnazije Gabrijela Fidler pravi, da so podatki o vpisanih dijakih precej realne glede na število otrok, vsako leto imajo dva oddelka, čeprav razpišejo tri: »Takoj, ko razpišeš manj, je zelo težko ta oddelek dobiti nazaj. Obetamo si, da bo od prihodnjega leta vpis večji, glede na več rojenih v našem okolju. Otroci pa želijo v velika mesta. Ko pozneje ugotovijo, da jim vožnja vzame preveč časa, je veliko prepisov.« Dodala je, da so se o teh problemih z drugimi ravnatelji že pogovarjali: »Ministrstvu smo predlagali, da dijaki ne bi bili več upravičeni do subvencioniranega prevoza do drugega mesta, če je enak program v domačem kraju. A zavedamo se, da gre za zelo tanek led in da bi bilo to težko doseči, ker bi bil velik upor. A podjetja že odhajajo iz manjših krajev, zdaj bi pa še šole?«

Vnovič premalo prostora celo za odličnjake

Stotaka za dijaka

Pri pridobivanju dijakov včasih šolam pomaga gospodarstvo. Tak primer je Šolski center Rogaška Slatina, v katerem bodo v prihodnjem šolskem letu prvič imeli športni oddelek gimnazije. Medtem ko so po državi športni oddelki vsi polni in imajo omejitev pri vpisu, so v slatinskem šolskem centru dijake vabili tudi s sto evri finančne spodbude na mesec. Oddelek so napolnili s 17 dijaki, je pojasnila ravnateljica Dubravka Perc Prah: »Denar je zagotovilo slatinsko podjetje Total Mont, ki tudi sicer podpira razvoj športa v kraju, saj je v interesu širše lokalne skupnosti, da se mladi športniki kakovostno šolajo v domačem kraju.«

V Rogaški Slatini imajo tudi program splošne gimnazije, kjer je še veliko prostih mest. Veliko mest imajo še za tehnike steklarstva in steklarje. Za te poklice se ne prijavi veliko mladih, čeprav je za tehnike steklarstva na voljo kadrovska štipendija Steklarne Rogaška od 240 do 310 evrov za vseh 12 mesecev, dijaki v programu steklar vajenec pa so v času usposabljanja pri delodajalcu upravičeni do vajeniške nagrade od 250 do 400 evrov na mesec, za oba poklica pa je na voljo še štipendija za deficitarne poklice v višini dobrih sto evrov. Perc Prahova bodoče dijake zato poziva, da pogledajo vse možnosti: »Če v večjih središčih ni dovolj prostih mest, se enako kakovostno in z veliko mero pedagoške podpore učiteljev lahko šolajo tudi v manjših krajih.« Letos se tako v Rogaško Slatino vozijo tudi gimnazijci iz Celja, okoli 30 dijakov pa imajo tudi s Hrvaške.

Naj bo znanje vrednota in naj znanje dela selekcijo

Slovenske dijake si želijo tudi v Avstriji. Sestra Urša Šebat z dvojezične zasebne Višje šole za gospodarske poklice Št. Peter je pojasnila, da imajo na leto približno polovico dijakov iz Slovenije, tudi iz Ljubljane. Zanje imajo dijaški dom, na relaciji Ljubljana–Jesenice–Št. Peter pa v zadnjih letih ob nedeljah zvečer in v petek po pouku vozi avtobus. Imajo petletni program s splošno maturo, ki omogoča študij tako v Sloveniji kot drugod. Po maturi se zaposli 42 odstotkov dijakov, je povedala Šebatova: »Ker so dvojezični in hkrati znajo italijansko in angleško, so za podjetja zelo zanimivi in takoj zaposljivi.« Dodala je še, da pouk poteka dvojezično, prvi dve leti v obeh jezikih, pozneje pa en mesec v slovenščini, en mesec v nemščini.