Dober mesec pred začetkom novega šolskega leta pristojni poudarjajo, da zapiranja vzgoje in izobraževanja ne bo, tudi o karantenah ni govora. Ravnatelje še najbolj skrbi morebitno večje število okuženih zaposlenih. Kadra namreč v vzgoji in izobraževanju primanjkuje že več let. Posebej pereč je problem pomočnic vzgojiteljic, Sviz je za ureditev njihovih plač že pisal ministrstvu za izobraževanje, a odgovora niso dobili.

Posebnosti v novem šolskem letu ni pričakovati, je dejal predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan: »Konkretni ukrepi, kaj bo, če bo, niso določeni. Vsekakor priporočamo čim več preventivnih ukrepov. Bo pa zagotovo glavni problem kader, če bi imeli več okuženih zaposlenih. Kadra ni, ravnatelj pa je dolžan zagotoviti nemoteno delo. Tako ni čudno, da je precej osipa v ravnateljskih vrstah in med pomočniki ravnateljev. Pritiska enostavno ne zmorejo več.«

Ranljivejšim priporočajo delo od doma, maske v zaprtih javnih prostorih vsem

Pečan predvideva, da bo ostala možnost, da lahko ravnatelj sam določi delo na daljavo, če ne bo imel kadra, da bi delo sploh lahko izpeljali: »Pričakujem, da se bo ožja skupina še sestajala. Vsi sicer govorijo o prezračevanju, ampak to tudi ni čarobna palica.«

Pomočnice odhajajo

Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj pravi, da bodo vrtci odprti: »Če bi bilo res hudo, smo razmišljali o mehurčkih, ampak o zapiranju ni bilo nobenega govora.« Tudi Bogatajeva opozarja na hudo pomanjkanje zaposlenih: »Pomočnice vzgojiteljic dajejo odpovedi in odhajajo delat v proizvodnjo, kjer imajo boljše plače! Lahko se zgodi, da bomo v najbolj obremenjenih trenutkih ostali brez kadra.« Večinoma si pomagajo s študenti in tistimi, ki pridejo neposredno iz šole.

Kadrovska stiska je ena večjih težav v slovenskih šolah

S študenti si pomagajo tudi v srednjih šolah, je dejala predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar in opozorila, da panike ni treba delati: »Težave imamo s pridobivanjem učiteljev lesarstva in strojništva, medtem ko je pomanjkanje učiteljev fizike in matematike že kronično. Tudi zato je absurdna sprememba pravilnika o izobrazbi učiteljev v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Prej so na nižjih poklicnih šolah lahko poučevali matematiko učitelji strokovnih predmetov, zdaj pa le še matematiki, ki jih že tako ali tako ni! Poleg tega tem dijakom zelo pomaga, da nimajo veliko različnih učiteljev. Sprejemajo se ad hoc rešitve, ki sploh niso rešitve. Ravnatelji smo pa spet prepuščeni sami sebi.«

Problemi z dolgo brado

Po zadnjih podatkih OECD so učitelji v Sloveniji v povprečju stari 46 let, dve leti več od povprečja OECD. Devetintrideset odstotkov jih je starejših od 50 let, v prihodnjem desetletju bomo tako morali nadomestiti okoli dve petini učiteljev. Kot je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, so na vse to že večkrat opozorili: »Tudi na prvih sestankih z novim vodstvom ministrstva smo na prvo mesto postavili problem kadrov. V času covida se je še bolj pokazalo, kako smo občutljivi.«

Sviz: Zahteve ostajajo enake, ne glede na vlado

Štrukelj je dodal, da je pri zagotavljanju kadra ključno vprašanje vrednotenje pedagoškega dela: »Zadnja analiza vlade o plačah v javnem sektorju je pokazala, da je vrednotenje izobraževalnega dela med najnižjimi.« Od leta 2015 so se najbolj zvišale plače vojakom, medicinskim sestram in policistom, vzgoja in izobraževanje sta v spodnjem delu grafa. Štrukelj je ponovno podal primerjavo, da je povprečna plača v Slovenski vojski, kjer ima več kot 70 odstotkov zaposlenih četrto ali peto stopnjo izobrazbe, višja od povprečne plače učiteljev, čeprav ima več kot 90 odstotkov učiteljev in strokovnih delavcev sedmo stopnjo izobrazbe.

Dodal je, da je Sviz na ministrstvo poslal predlog sprememb kolektivne pogodbe, s katerimi bi uredili plače pomočnic vzgojiteljic: »V 30 dneh nismo dobili niti odgovora. Že to je dovoljšen razlog za stavko jeseni. Brez odgovora smo, čeprav so v koalicijsko pogodbo zapisali, da bodo imeli partnerski odnos s sindikati.« V koalicijski pogodbi je zapisan tudi cilj »nasloviti pomanjkanje kadra«.