Slovenci v EU najbolj kritični do vpliva digitalnih tehnologij na družbo

Večina Evropejcev meni, da digitalne tehnologije, vključno z umetno inteligenco, pozitivno vplivajo na gospodarstvo in družbo, razkriva raziskava Eurobarometer.

Slovenija ima najvišji delež ljudi, ki menijo, da imajo te tehnologije pozitiven učinek na gospodarstvo. Obenem pa tudi najvišji delež tistih, ki menijo, da imajo negativen vpliv na družbo.

Slovenija postaja evroskeptična in utrujena od vojne

Večina vprašanih v 26 od 27 držav članic EU je v najnovejši raziskavi javnega mnenja Eurobarometer ocenila, da imajo najnovejše digitalne tehnologije, vključno z umetno inteligenco, trenutno pozitiven vpliv na gospodarstvo. Delež vprašanih, ki so takega mnenja, je bil najvišji prav v Sloveniji, kjer je dosegel 78 odstotkov, izhaja iz danes objavljene raziskave.

Po deležu sta sledili Litva (77 odstotkov) in Malta (75 odstotkov). Na drugi strani je bilo najmanj ljudi takega mnenja v Franciji (48 odstotkov), Romuniji (51 odstotkov) in na Portugalskem (54 odstotkov).

V 23 državah EU se je medtem več kot polovica vprašanih strinjala s trditvijo, da imajo najnovejše tehnologije pozitiven vpliv na družbo. Največ ljudi je bilo takega mnenja v Litvi (71 odstotkov), na Danskem (70 odstotkov) in Finskem (68 odstotkov). V Sloveniji se je s to trditvijo strinjalo 47 odstotkov vprašanih.

Eurobarometer: Smo najbolj zadovoljni doslej, a ne zaupamo nikomur

O negativnem vplivu prepričana slaba polovica Slovencev

Da pa imajo tovrstne tehnologije negativen vpliv na družbo, je bilo medtem prepričanih 48 odstotkov Slovencev, največ v EU, 46 odstotkov Francozov in 43 odstotkov Nizozemcev.

V 17 članicah EU je najmanj tri četrtine vprašanih ocenilo, da roboti in umetna inteligenca pomagajo zaposlenim hitreje opravljati svoje naloge. Slovenija je imela tudi na tem mestu najvišji delež vprašanih, ki so se strinjali s to trditvijo, znašal je 89 odstotkov. Sledile so Finska (87 odstotkov) ter Luksemburg in Malta (po 84 odstotkov).

Večina vprašanih v 16 članicah je medtem izrazila prepričanje, da imajo roboti in umetna inteligenca negativen vpliv na komunikacijo med sodelavci. Najvišje deleže so imele Slovaška (73 odstotkov), Slovenija (71 odstotkov) in Ciper (70 odstotkov). Najmanjše deleže pa so imele Finska (41 odstotkov), Danska (42 odstotkov) in Estonija (53 odstotkov).

Robote in umetno inteligenco se lahko uporablja za sprejemanje natančnih odločitev na delovnih mestih, takšnega mnenja je bila večina anketirancev v 21 državah EU. S to trditvijo se je strinjalo 73 odstotkov vprašanih na Slovaškem, 70 odstotkov vprašanih na Poljskem in 65 odstotkov vprašanih v Litvi. Sledila Slovenija, kjer je ta delež znašal 62 odstotkov.

Evropske volitve zanimajo le najbolj zagrete volivce

Velika večina vprašanih ocenjuje, da je potreben nadzor

V 22 državah EU je velika večina vprašanih ocenila, da so roboti in umetna inteligenca tehnologije, s katerimi je treba skrbno upravljati. Najvišji delež je imela Finska (97 odstotkov), v Sloveniji je bil 93-odstoten.

V 13 članicah se je večina strinjala, da bi bilo treba robote in umetno inteligenco več uporabljati zunaj delovnega okolja. Najmanj so bili tej trditvi naklonjeni anketiranci iz Francije (33 odstotkov), Nemčije (42 odstotkov) ter Luksemburga in Slovenije (po 43 odstotkov).

V devetih članicah EU večina vprašanih ni bila naklonjena uporabi digitalnih tehnologij za zbiranje informacij o posameznikih, ki se prijavljajo na delovna mesta. Najbolj so bili temu nenaklonjeni v Franciji (64 odstotkov), Sloveniji (59 odstotkov) in na Finskem (56 odstotkov).

Raziskava Eurobarometer je bila izvedena med 25. aprilom in 22. majem lani. V njej je sodelovalo 26.415 anketirancev iz vseh 27 držav EU.