Eurobarometer: Smo najbolj zadovoljni doslej, a ne zaupamo nikomur

Eurobarometer v novi raziskavi javnega mnenja ugotavlja, da je velika večina, kar 94 odstotkov Slovencev, jeseni 2024 zadovoljnih s svojim življenjem na splošno, kar je le odstotek manj kakor spomladi 2024, medtem ko je šest odstotkov vprašanih nezadovoljnih. To je najvišja zabeležena stopnja zadovoljstva z življenjem v Sloveniji v dvajsetletnem obdobju, odkar je Slovenija postala polnopravna članica EU in se vključila v raziskavo Standardni Eurobarometer.

S tem rezultatom se Slovenija uvršča nad povprečje držav članic EU27, kjer je z življenjem zadovoljnih 86 odstotkov Evropejcev, preostalih 14 pa ne.

Vsi drugi rezultati pa kažejo na vsaj nekoliko pesimističen pogled na prihodnost. Med Slovenci namreč prevladuje mnenje, da dogodki v državi ne potekajo v pravo smer (65 odstotkov), nasprotnega mnenja – da gredo stvari v državi v pravo smer – je četrtina vprašanih (od 1004 vprašanih). Desetina Slovencev je neopredeljenih.

Zelo podobno stališče imajo Slovenci do trenutnega poteka stvari v EU: četrtina Slovencev (25 odstotkov) meni, da gredo stvari v EU trenutno v pravo smer, 61 odstotkov pa, da gredo stvari v EU v napačno smer. Na ravni EU je delež odgovorov, da gredo stvari v EU pravo smer zaznavno višji (36 odstotkov), tudi na ravni EU pa ostaja večina vprašanih pesimistov – 51 odstotkov Evropejcev v povprečju ocenjuje, da stvari v EU ne gredo v pravo smer.

Najpomembnejši izzivi pred Slovenijo in EU

Slovenci kot najpomembnejšo zadevo na seznamu trenutnih izzivov pred Slovenijo izpostavljajo področje zdravstva (41 odstotkov,), ki je bilo na vrhu perečih zadev že spomladi 2024. Na drugem mestu, s skoraj pol manj navedbami, sta omembi naraščajočih cen, inflacije in življenjskih stroškov (21 odstotkov) ter v enaki meri stanovanjska problematika, ki se je od pomladi po mnenju Slovencev zaostrila (21 odstotkov).

Stanovanjska problematika se je zaostrila od spomladi. FOTO: Blaž Samec/Delo

Trenutni največji izziv, pred katerega je postavljena EU, ostaja po mnenju Slovencev vojna v Ukrajini, ki jo na prvo mesto postavlja 38 odstotkov vprašanih, kar je 6 odstotnih točk manj kakor spomladi 2024. Na drugo mesto izzivov za EU Slovenci postavljajo priseljevanje (32 odstotkov).

Zdravstvo smo ljudje

Zaupanje v EU, medije

Slovenci so med tistimi državljani EU, ki v manjši meri kakor drugi Evropejci zaupajo evropski povezavi. Da EU zaupajo, je potrdilo 36 odstotkov vprašanih, medtem ko 58 odstotkov Slovencev Evropski uniji ne zaupa. Slovenci so se tako znašli skoraj na repu držav sedemindvajseterice, kjer v povprečju Evropski uniji zaupa več kot polovica, 51 odstotkov državljanov, 43 odstotkov pa ji ne zaupa.

Nižji stopnji zaupanja navkljub podoba EU med Slovenci ostaja bolj pozitivna kot negativna. V očeh večine vprašanih Slovencev ima Evropska unija nevtralen ugled (40 odstotkov), med opredeljenimi pa je precej večji delež tistih, za katere ima EU pozitiven ugled (38 odstotkov), kot tistih, za katere ima EU negativen ugled (22 odstotkov).

V letu dni od predhodnega merjenja so nacionalni mediji pridobili več zaupanja tako Slovencev kakor tudi v povprečju drugih državljanov EU27. Dobra polovica, 55 odstotkov vprašanih v Sloveniji meni, da slovenski mediji zagotavljajo zaupanja vredne informacije, kar predstavlja rast za sedem odstotnih točk od jeseni 2023. Delež Slovencev, ki ne zaupajo informacijam slovenskih medijev, v jeseni 2024 znaša 44 odstotko. S tem se je zaupanje v nacionalne medije v Sloveniji približalo ravni iz leta 2019, ko je Eurobarometer nazadnje izmeril višji delež zaupanja (56 odstotkov) v informacije slovenskih medijev kot pa nezaupanja (40 odstotkov).

Demokracija v Sloveniji

Od predhodnega merjenja spomladi 2024, ko je bilo slovensko javno mnenje razdeljeno glede zadovoljstva z delovanjem demokracije v Sloveniji (50 odstotkov zadovoljnih, 49 odstotkov nezadovoljnih), je v zadnjem merjenju stopnja zadovoljstva z delovanjem demokracije v Sloveniji upadla; ob zadnjem merjenju je bila večina Slovencev (58 odstotkov) nezadovoljnih z delovanjem demokracije v Sloveniji, 41 odstotkov vprašanih pa je bilo z delovanjem demokracije v Sloveniji zadovoljnih.

Petkovi protestniki: Za 1. maj podkurimo janšizmu

Dolgo obdobje nezadovoljstva z delovanjem demokracije v Sloveniji sovpada s pričetkom finančne krize leta 2007, svoj vrh pa je doseglo v drugi polovici leta 2013, ko je bil delež zadovoljnih s slovensko demokracijo približno štirikrat manjši od nezadovoljnih (17 odstotkov proti 81 odstotkom). Šele leta 2019 si ugled slovenske demokracije ponovno opomore, nezadovoljstvo z njenim delovanjem pa ponovno strmoglavi ob začetku pandemije covida-19 (25 odstotkov zadovoljnih, 75 odstotkov nezadovoljnih), mnenja se znova uravnotežijo šele v letu 2022.

Prednosti članstva v EU

Članstvo v Evropski uniji prinaša ugodnosti za članice, se strinjajo sodelujoči v jesenskem Standardnem Eurobarometru po celotni EU. Večina vprašanih meni, da ima njihova država članica na svetovni ravni večjo moč in vpliv, kakor bi ga imela brez članstva v EU: tako meni 62 odstotkov Slovencev. Skeptična je dobra tretjina vprašanih v Sloveniji (36 odstotkov). Na ravni EU27 je mnenje še nekoliko bolj sprejeto, v več moči na podlagi članstva v EU sta v povprečju prepričani kar dva izmed treh Evropejcev (67 odstotkov), manj kot tretjina je nasprotnega mnenja (29 odstotkov).

Brez prehoda kmetijstva v trajnostno ne bo šlo

Slovenci bi kot prvo prednostno nalogo EU pri okoljskem ukrepanju radi videli podporo trajnostnemu kmetijstvu, ne obnovljivim virom energije, ki so v povprečju prvi odgovor Evropejcev. Obnovljivi viri so pri Slovencih na drugem mestu, takoj za njimi pa je gospodarjenje z odpadki in recikliranje.

Vplivi na raziskavo

Nadaljevanje ruske vojne agresije v Ukrajini ima še naprej obsežen vpliv tako na Evropo kot na svet. EU ostaja neomajna podpornica Ukrajine: od začetka vojne so EU in njene države članice Ukrajini zagotovile več kot 124 milijard evrov gospodarske, humanitarne in vojaške podpore.

Trump po srečanju z Zelenskim za začetek pogajanj o Ukrajini

Napad Hamasa na Izrael 7. oktobra je sprožil oborožen spopad v Gazi, ki je povzročil humanitarno katastrofo za talce in civiliste na območju Gaze. To se dogaja ob nadaljnjih regionalnih eskalacijah in širjenju konflikta v države, kot so Libanon, Iran in Sirija. Od 7. oktobra 2023 so EU in njene države članice mobilizirale 940,8 milijona evrov humanitarne finančne pomoči za okupirano palestinsko ozemlje. EU je za 30 milijonov evrov povečala tudi pomoč Libanonu. Z operacijami humanitarnega zračnega mostu je bilo s 60 leti prepeljanih več kot 3400 ton tovora.

Zaporni nalog za Netanjahuja prvi konkreten premik pri pregonu zločinov v Gazi

Jesenska gospodarska napoved za leto 2024, ki je bila objavljena novembra 2024, predvideva, da bo rast BDP v EU leta 2024 znašala 0,9 odstotka. Napoved rasti BDP za leto 2025 za EU zdaj znaša 1,5 odstotka. Inflacija v EU se je z najvišje vrednosti 9,2 odstotka v letu 2022 zmanjšala na 6,4 odstotka v letu 2023.

ECB je še četrtič letos pocenila denar

Desete volitve v Evropski parlament so v 27 državah članicah EU potekale med 6. in 9. junijem 2024, na volišča pa je prišlo 50,74 odstotka volilnih upravičencev, kar je najvišja udeležba po letu 1994.