Neomejen dostop | že od 9,99€
Javnost lahko do konca maja poda komentarje na predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi). Po opozorilih Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in ugotovitvah šolske inšpekcije, da obstajajo pri imenovanjih ravnateljev koruptivna tveganja, predlog novele postopek delno spreminja. Ravnatelji želijo večje spremembe – da bi ravnatelja izbiralo strokovno telo in ne laična večina v svetih zavodov. Sviz predlogu ravnateljev ni naklonjen.
Po sedanjem zakonu ravnatelja imenuje enajstčlanski svet zavoda, v katerem je pet predstavnikov zaposlenih ter po trije predstavniki lokalne skupnosti in staršev. Ravnatelji so že več let opozarjali, da je sistem problematičen in predvsem premalo strokoven, razlaga predsednik Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije Tomaž Popović: »Ravnatelj mora imeti visoko stopnjo integritete in prav je, da se ob izzivih odzove odgovorno in ne všečno. Pri sedanjem postopku imenovanja smo v položaju, ko se ravnatelj, če hoče biti ponovno izvoljen, odloča ali bo všečen ali odgovoren. Hočemo le pogoje, da bomo lahko odgovorno delali.«
Kot so v svojem predlogu sprememb imenovanja ravnatelja napisali združenju ravnateljev vrtcev, se težave ob ponovnem imenovanju pojavljajo »ob doslednem izvajanju disciplinskih postopkov z zaposlenimi«, ob postavljanju meja staršem, ob zaposlovanju in postopku vpisa otrok, ko na vrtce pritiskajo tako starši kot vplivni posamezniki na lokalni ali celo državni ravni. Poleg vrtčevskega združenja na to opozarja tudi Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije. Njihova strokovna skupina za imenovanje in status ravnateljev opozarja, da je »izvolitev ravnatelja zelo odvisna od različnih interesov predstavnikov ustanovitelja, staršev oziroma zaposlenih«.
Da je sedanji sistem problematičen, priznava tudi predlagatelj predloga novele Zofvi. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje namreč v obrazložitvi sprememb piše, da so pomembne novosti uvedene kot »posledica opozarjanj tako KPK o možnostih koruptivnih tveganj v tem postopku kot tudi ugotovitev inšpektorata za šolstvo«. Največja težava je dvofaznost postopka, piše ministrstvo. Svet zavoda namreč izbere ravnatelja, nato čaka na mnenje ministra. Šele ko prejme mnenje oziroma se izteče rok za podajo mnenja, kandidata imenuje za ravnatelja. »Zaradi dvofaznega postopka se je povečalo tveganje za morebitna koruptivna ravnanja v vmesnem obdobju, na kar je opozarjala tudi KPK,« piše v obrazložitvi.
Ključna novost, ki jo predlaga ministrstvo, je enofazni postopek. Ko bo svet zavoda izbral ravnatelja, ga bo tudi imenoval in obrazložen sklep o imenovanju posredoval v soglasje ministru. V sklepu bo določen tudi dan začetka mandata. Na ministrstvu v obrazložitvi pišejo, da morebiten politični vpliv ministra na izbiro ravnatelja preprečuje predlog, da bi minister lahko zavrnil soglasje k imenovanju le v določenih primerih: če kandidat ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, če je šolska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v postopku imenovanja, če krši zakonodajo, je pravnomočno obsojen …
Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič pravi, da je problem dvofaznosti velik, saj se je že zgodilo, da je svet zavoda izbral ravnatelja, ko so čakali na mnenje ministra, pa so se začeli pritiski. Svet zavoda si je iz neznanih razlogov premislil, ponovil postopek in izbral drugega kandidata. A Miheličeva pravi, da tudi ob predlagani spremembi prvi del postopka ostaja enak: »Če hočemo kakovostno javno šolo, moramo imeti tudi kakovostno vodstvo teh šol. Ravnatelji želimo postopek, ki bo omogočal strokovni izbor. Ne more biti imenovanje ravnatelja odvisno od staršev, ki morda gojijo do kandidata zamero, ker jim ni všeč obravnava njihovega otroka. V manjših občinah pa je sploh velik problem pri lokalnih politikih, ki si šole praktično lastijo.«
Strokovna skupina združenja ravnateljev tako predlaga, da bi imenovanje in razreševanje ravnateljev izvzeli iz pristojnosti svetov zavodov, to nalogo pa bi prevzeli območni strokovni sveti, ki bi jih oblikovali pod okriljem Šole za ravnatelje. V njih bi sedeli ravnatelji, predstavniki ministrstva, zavoda za šolstvo. O izbranem ravnatelju za posamezno šolo bi pripravili strokovno mnenje in ga posredovali ministru. Podobno razmišljajo tudi v združenju ravnateljev vrtcev, pojasnjuje Popović: »Imenovanje in razreševanje ravnateljev naj prevzame zunanja strokovna komisija. Vsa ravnateljska združenja smo skupaj o problemu koruptivnosti postopka že povprašala KPK, tudi komentar na predlog novele Zofvi bomo pripravili skupaj.«
Ravnateljska združenja opozarjajo, da bi morale biti tudi zahteve, ki jih mora izpolnjevati kandidat, večje. Med pogoji bi moralo biti poznavanje pedagoškega vodenja, zakonodaje, vsaj osnovno znanje računovodstva … Da je treba postopek in pogoje zaostriti, pravi tudi predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih: »Na ravnateljsko mesto pride lahko človek na podlagi nekaj papirjev. Žal na ta mesta prihajajo tudi nekateri, ki preslabo poznajo sistem, vključno z zakonodajo. O kandidatih se odloča na podlagi desetminutne predstavitve na svetu zavoda.«
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa pravi, da v osnovi postopek imenovanja ravnateljev ni tako problematičen: »Postopek se je v praksi potrdil kot dober. Imamo enega najboljših šolskih sistemov, ki ga vodijo prav ti ravnatelji. Nismo naklonjeni komisijam, ker to pomeni večji vpliv politike, ki imenuje člane komisij. S tem bi se slabil vpliv svetov zavodov in zaposlenih. Zavedam se pomislekov o pritiskih na svet zavoda, ampak enako bi se lahko očitalo tudi komisiji.« Sviz odziv na predlog novele zakona še pripravlja, zanje pa je najbolj vprašljivo soglasje ministra ob imenovanju ravnatelja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji